Albanski petelinji boji
V nedeljo bi morale v 61 albanskih občinah potekati lokalne volitve. Na njih bi volivci in volivke večinoma izbirali kandidate iz vrst vladajoče Socialistične stranke in opozicijske Demokratske stranke. Pred štirinajstimi dnevi je albanski predsednik Ilir Meta s predsedniškim odlokom volitve preklical. V uradni izjavi je ocenil, da globoka politična kriza ne omogoča izvedbe demokratičnih in poštenih volitev. Albanska opozicija namreč že več kot dva meseca zahteva odstop premierja Edija Rame, ki ga obdolžuje korupcije in povezanosti njegove stranke z organiziranimi kriminalnimi skupinami.
Nemški tabloid BILD je namreč v začetku junija objavil šest zvočnih posnetkov albanskega tožilstva, na katerih se več poslancev in županov iz vrst Socialistične stranke dogovarja z Astritom Avdylajem, obosojenim prekupčevalcem drog, o kupovanju glasov na parlamentarnih volitvah jeseni leta 2017. Takrat je Socialistična stranka dobila 74 mandatov v 140-članskem parlamentu. Opozicijska Demokratska stranka je po objavi prisluhov zavrnila udeležbo na letošnjih lokalnih volitvah. V več kot polovici občin so tako do predsedniškega preklica volitev kandidaturo oddali samo kandidati vladajoče Socialistične stranke.
Objava prisluhov, ki funkcionarje in poslance obdolžuje sodelovanja s kriminalnimi skupinami, pa ni nikakršna novost. Istovrstna situacija se je namreč zgodila trenutnemu predsedniku države Ilirju Meti leta 2011, ko so po objavi posnetka, ki ga je kot predsednika Socialističnega gibanja za integracijo, takrat koalicijske partnerice vladajoče Demokratske stranke, prikazoval pri "neformalnih pritiskih" na finančnega ministra glede podeljevanja koncesij mednarodnim podjetjem. Januarja istega leta so izbruhnili protivladni protesti, ki so po 18 mesecih odnesli tako Ilirja Meta kot takratno vlado premierja Salija Berishe. Na parlamentarnih volitvah junija 2013 pa je slavila trenutno vladajoča Socialistična stranka Edija Rama. Takratno situacijo komentira Taulant Muka, nekdanji namestnik ministra za izobraževanje.
Aktualni spor med predsednikom države in premierjem vlade tako ne gre gledati kot proceduralni zaplet okrog lokalnih volitev, temveč boj za oblast med enim in drugim politikom.
Že pred tremi meseci je 65 opozicijskih poslancev iz vrst Demokratske stranke in stranke Socialističnega gibanja za integracijo v znak protesta vrnilo svoje mandate ter podpornike pozvalo na ulice. Izbruhnili so nasilni protesti, protestnike pa je policija razgnala s solzivcem.
Trenutna politična kriza poteka ravno v obdobju, ko naj bi evropski ministri za zunanje zadeve na tedenskih torkovih zasedanjih Evropskega sveta določili datumski okvir pristopnih pogajanj Makedonije in Albanije za priključitev Evropski uniji. Besar Likmeta, urednik balkanske raziskovalne novinarske mreže BIRN, poudarja, da so v trenutni politični krizi pozivi v albanski politiki sicer aktivnih evropskih institucij usmerjeni k notranjepolitični umiritvi razmer.
Možnost rešitve trenutne situacije pa onemogočajo tudi posledice pravosodne reforme iz leta 2016, ki je vpeljala posebno komisijo za temeljito kriminalistično preverbo državnih tožilcev in ustavnih sodnikov.
Medijska razkritja klientelističnih povezav kriminalnega podzemlja s sodniki in državnimi tožilci v letih 2015 ter 2016 so namreč pripeljala do razrešitve osmih od devetih ustavnih sodnikov julija lani. Ustavno sodišče, ki bi lahko razveljavilo predsedniški dekret o preklicu nedeljskih lokalnih volitev, je že skoraj eno leto razpuščeno, sodniki pa ne opravljajo več svoje funkcije. Več Taulant Muka.
Kako globoko segajo koruptivne lovke, pojasni Taulant Muka. Kot nekdanji namestnik ministra za izobraževanje je zaradi razočaranja nad delovanjem ministrstva po zgolj dveh tednih odstopil s položaja.
Razsežnost politične krize se je sicer pokazala že ob študentskih protestih decembra lani. Proteste je sprožila šolska reforma, sprejeta maja 2018, ki med drugim univerzam dopušča močno zvišanje šolnin ter uvaja plačljivost ponovnega opravljanja izpitov.
Pri trenutni politični krizi pomembno odgovornost nosijo mediji, večinoma v državni lasti.
Besar Likmeta poudarja, da gre pri trenutni politični krizi predvsem za bitko za prevlado med dvema strankama z zelo podobnima neoliberalnima programoma. Večina funkcionarjev obeh strank je vključena v široko razpredeno mrežo privatizacijskih poslov, ki potekajo predvsem na lokalni, torej občinski ravni.
Izjava
Na drugi strani Taulant Muka upa, da Socialistična stranka nedeljskih lokalnih volitev ne bo izvedla, saj bi s tem spodkopala še tisto malo pravnega reda, kar ga je v Albaniji ostalo.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj