Andrejevi bivši
Hrvaški premier iz vrst vladajoče stranke HDZ Andrej Plenković se tudi v času, ko Hrvaška predseduje Svetu Evropske unije, ne more izogniti menjavanju svojih ministrov. Nazadnje je odletel minister za zdravstvo Milan Kujundžić, ki je postal že štirinajsti nekdanji minister v dobrih treh letih Plenkovićevega mandata.
Kujundžić, ki je po odstopu z ministrstva svoj poslanski mandat že zahteval nazaj, je bil, tako kot mnogi pred njim, odstavljen po preiskavah njegovega premoženja in odkritih nepravilnostih. Novinarji spletnega portala Telegram.hr so tako poskrbeli še za tretjo ministrsko žrtev. V primeru Kujundžić so preverjali njegovo premoženjsko kartico in odkrili, na primer, da je nekdanji minister vrednost hiše v obrobnem zagrebškem naselju Markuševec prijavil na 120 tisoč evrov, medtem ko sta njeno vrednost dve banki ocenili za več kot dvakrat višjo. Hišo sta zakonca Kujundžić kupila od gradbene firme Zidni vrt, ki je bila v lasti soproge. Kupila sta jo za 100 tisoč evrov, hkrati pa za nakup najela kredit pri Privredni banki Zagreb, ki je hišo takrat ocenila na več kot 300 tisoč evrov. Ker je bila hiša prodana po ceni, nižji od tržne, podjetje Zidni vrt ni plačalo davka na dobiček, leta 2014 pa je bilo likvidirano. Prav tako je Kujundžić kot minister slabih 700 tisoč evrov ministrstva za zdravstvo zagotovil podjetju Smart Medical, ki je bilo ustanovljeno šele leta 2016, manj kot dva meseca po začetku Kujundžićevega ministrovanja, in je v lasti njegovega soseda Nevena Mrkše.
Razkritja so bila, tako kot v primeru nekaterih prej odstavljenih ministrov, osnovana na podrobnem branju in preiskovanju podatkov, ki so prek portala Urada za odločanje o konfliktu interesov javno dostopni vsem. V bazi so zapisani vsi javni funkcionarji. Opiše predsednica urada Nataša Novaković.
A so za preiskovanje podatkov, ki jih funkcionarji sami vpisujejo v bazo, zadolženi predvsem novinarji, saj urad nima dovolj resursov za preiskavo.
Nepravilnosti pri Kujundžiću je tako razkril portal Telegram.hr, zdaj že nekdanji minister pa je dejal, da gre za orkestriran napad interesnih skupin nanj.
Najvišja kazen, ki jo lahko urad za odločanje o konfliktu interesov izreče, pa je le slabih šest tisoč evrov.
Glede na tako mile sankcije niti ne čudi, da se funkcionarji na Hrvaškem tako pogosto okoriščajo na račun države. Kujundžić je sicer že od začetka mandata pritegnil kar nekaj pozornosti z obljubami o tem, kako bodo na Hrvaškem bolnišnice gradili kar kitajski investitorji, še bolj pa je razburil z izjavo o tem, kako je en župnik v bolnišnici lahko vreden več kot 20 zdravnikov. Za slednjo je sicer naknadno dejal, da je bila vzeta izven konteksta. Kontekst pa je bila okrogla miza v dominikanskem samostanu.
Njegova konservativna stališča so hrvaški javnosti sicer dobro znana. Tako je na primer v pripravo novega zakona o splavu neposredno vključil tudi predstavnike rimokatoliške cerkve, med letoma 2013 in 2016 pa je predsedoval skrajno konservativni stranki Hrvaška zora, preden se je vrnil pod okrilje HDZ-ja.
Njegov šef Andrej Plenković je že lani poleti bil primoran opravil obširno rekonstrukcijo svojega kabineta; takrat je med drugim zamenjal ministra za državno premoženje Gorana Marića, ki se je prav tako ujel na laži v svoji premoženjski kartici. A vse te zamenjave ministrov Plenkovićevemu ugledu v javnosti ne škodijo, prej obratno, ocenjuje politični analitik Davor Gjenero.
Večina odstavljenih ministrov spada v bolj radikalno nacionalistično frakcijo znotraj stranke HDZ. Dober primer tega je tudi Kujundžić.
Ugled Plenkovića v javnosti bi torej lahko razumeli v analogiji z Marjanom Šarcem: bolj kot odstavlja ministre zaradi še tako majhnih prekrškov in nepravilnosti, bolj je sam vreden zaupanja. Vendar Plenkovića pred državnozborskimi volitvami, ki bodo šele konec leta, čakajo še volitve znotraj stranke HDZ, ki prihajajo 15. marca.
Na nedavnih predsedniških volitvah je Miroslav Škoro, še en nekdanji član HDZ-ja, ki se je odcepil zaradi ‘preveč sredinske’ politike Plenkovića, v prvem krogu prejel kar slabo četrtino glasov. Škoro, sicer javnosti bolj znan kot pop pevec, je uspešno nagovoril skrajno desno krilo hrvaškega volilnega telesa in HDZ-ju prizadejal hud poraz predvsem v Slavoniji. Več kot očitno številni volilci Škora v drugem krogu niso bili pripravljeni podpreti HDZ-jeve kandidatke Kolinde Grabar-Kitarović, ki je presenetljivo izgubila proti Zoranu Milanoviću, nekdanjemu premierju iz vrst opozicijskih socialdemokratov. Desna frakcija v HDZ-ju krivdo za poraz pripisuje predvsem liniji Plenkovića, ki naj bi bila preveč centristična.
Čeprav Plenković trenutno ostaja edini resen kandidat za premierja iz HDZ-ja, mu grozi, da bo ostal brez vsakršne podpore znotraj stranke.
OFFsajd zaključujemo v duhu primerjave z Marjanom Šarcem, ki si je drznil odstopiti in pozvati k predčasnim volitvam. Plenković pa si tega, čeprav bi bilo to zanj verjetno koristno, ni upal.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj