Babarika žal ni naša klika
V Ženevi je včeraj potekala predstavitev letnega poročila o stanju človekovih pravic v Belorusiji. Posebna poročevalka Anaïs Marin je opozorila na poslabšanje razmer v državi po lanskih predsedniških volitvah. Belorusija naj bi se soočala z obliko političnega čiščenja, ki spominja na prakse totalitarnih režimov: “Belorusi, ki so kritični do režima, morajo izbirati med samocenzuro in odporom, ki bi jih lahko izpostavil aretaciji ali begu. V zadnjem letu je bilo zaradi mirnih protestov v Belorusiji samovoljno pridržanih več kot 35.000 ljudi. Na tisoče ljudi trpi zaradi nasilja, poniževanja in ustrahovanja s strani organov pregona.” Še posebej pa je izpostavila grožnje z odvzemom otrok iz tako imenovanih nefunkcionalnih družin, s čimer naj bi oblasti staršem preprečile beg v tujino.
Ob tem je vrhovno sodišče danes v Minsku beloruskega opozicijskega politika in nekdanjega bankirja Viktorja Babarika obsodilo na 14 let zapora. Nekdanji direktor banke Belgazprom, beloruske podružnice banke, ki je v lasti ruskega energetskega giganta Gazprom, je kot neodvisni kandidat želel nastopiti na lanskih predsedniških volitvah. Okoli sebe je nabral sposobno ekipo javno prepoznavnih strokovnjakov in veljal za najmočnejšega konkurenta trenutnemu predsedniku Aleksandru Lukašenku. Njegovo vlogo pojasni Nick Kaeško, neodvisni opazovalec beloruskih volitev leta 2020:
Junija lani so ga oblasti skupaj s sinom, ki je bil vodja njegove kampanje, zaprle na podlagi obtožb o Belgazpromovem pranju denarja prek litvanskih bank v višini 430 milijonov evrov. Sodni proces proti Babariku se je nato po izpustitvi njegovega sina začel februarja letos, v odsotnosti medijev.
Pridržanju Viktorja Babarika je kmalu sledilo tudi pridržanje Sergeja Tihanovskega, moža Svetlane Tihanovske, kar je sprožilo večmesečne proteste in nasilna pridržanja protestnikov. Takratni protestniški duh opiše Kaeško.
Šele aretacija obeh vodilnih opozicijskih predsedniških kandidatov je njune volivce povezala v skupno opozicijsko gibanje, kot ga poznamo danes. Pojasnjuje Andrej Jelisejev, politični analitik in direktor Raziskovalnega centra evrazijskih držav v tranziciji, krajše centra EAST.
Poročilo o stanju človekovih pravic ni prvo od začetka protivladnih protestov v Belorusiji, je pa najbolj ostro doslej. K njegovemu oblikovanju je odločilno prispeval prisilni pristanek potniškega letala v Minsku 23. maja letos in aretacija opozicijskega aktivista Romana Protasjeviča. Tega bo oblast uporabila kot sredstvo za svojo propagando, meni Jelisejev.
Beloruski propagandni aparat na tovrstne pozive zahodnih držav po liberalizaciji namreč spretno odgovarja z uporabo antifašistične retorike.
Veliko večjo težo kot tovrstni pozivi pa bodo imele ekonomske sankcije, ki jih je evropski svet sprejel mesec dni po preusmeritvi Ryanairovega letala v Minsk.
Sankcije določajo popolno prepoved izvoza nafte, gnojil in drugih petrokemičnih izdelkov v Združeno kraljestvo in države Evropske unije, onemogočajo pa tudi poslovanje nekaterih beloruskih bank z evropskimi partnericami.
Ob tem je treba upoštevati, da ima Belorusija s posameznimi državami skupnega evropskega trga sprejete trgovinske sporazume, ki so bili podpisani dolgo pred letos sprejetimi sankcijami. Njihov vpliv na prožnost beloruskega gospodarstva se bo pokazal šele čez nekaj mesecev. Pri tem bo najpomembnejšo vlogo odigrala Ukrajina, največja odjemalka beloruskih petrokemičnih izdelkov. V primeru, da voditelji EU z Ukrajino dosežejo dogovor o trgovinski blokadi Belorusije, lahko v nekaj mesecih pričakujemo upad beloruskega bruto domačega proizvoda, poudarja Jelisejev.
Ključno vlogo pri političnih spremembah seveda igra Rusija. Šele ko se bodo skrhali odnosi Kremlina z vodilnimi beloruskimi gospodarstveniki, lahko pričakujemo dolgoročnejše spremembe.
V zaključku svojega poročila je posebna poročevalka OZN Anaïs Marin oblasti pozvala, naj nemudoma izpustijo približno 530 političnih zapornikov. Pridržano letalo in aretacija Protasjeviča po njenem ponazarjata željo oblasti, da zatre vse oblike nasprotovanja in družbo očisti nezaželenih elementov. A kolikokrat smo v preteklosti že slišali tovrstne glasove zahodnih liberalnih demokracij, v nebo vpijočih po pravici in resnici, v ozadju pa le željnih geopolitične in gospodarske nadvlade! Belorusija bo bela in rdeča zgolj in samo, ko se bo Lukašenka naveličal Putin, kar pa je očitno bolj malo verjetno.
Pesem v podlagi: Maks Korž - Majhen dozorel (beloruski reper)
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj