Brniški vrij
Podjetje Fraport je pri nas znano predvsem po upravljanju z brniškim letališčem, gre pa za družbo, ustanovljeno leta 1924, ki sicer upravlja tudi z letališčem v Frankfurtu, to pa je eno največjih tako v Evropi kot na svetu. Leta 2014 je odkupilo družbo Aerodrom Ljubljana, ki je upravljala z letališčem Jožeta Pučnika in je bila prej v državni lasti. Do prodaje, bolje rečeno privatizacije, pa je prišlo, ker se je takratna vlada pod vodstvom Alenke Bratušek pri tako imenovani trojki k temu zavezala v zameno za odobritev dokapitalizacije bank z državnim denarjem. Tovrstnega modela se je trojka, sestavljena iz Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, v tistem obdobju posluževala precej pogosto, najhuje pa jo je skupila Grčija. Poleg zahtev o privatizaciji je trojka v imenu vzdržnih javnih financ in stabilnosti evra tam namreč zahtevala hude reze v javnem sektorju in pokojninskem skladu, kar je le še poglobilo uničujočo ekonomsko krizo in privedlo do obubožanja znatnega dela prebivalstva.
Vzporedno z zgodbo letališča pa je potekala tudi druga tragedija slovenskega letalstva. Vlada Alenke Bratušek se je namreč zavezala tudi k prodaji edinega slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways. Adrio je leta 2016 prevzel nemški investicijski sklad 4K Invest pod pretvezo potrebe o prestrukturiranju, zgolj tri leta kasneje pa se je izkazalo, da je šlo za utvaro. Adria je bankrotirala, za sabo je zapustila okoli 60 milijonov evrov dolga, podjetja, prek katerih jo je sklad obvladoval, pa so začela izginjati. Pomanjkanje državnega letalskega prevoznika je, če ne prej, prišlo do izraza ravno med epidemijo. Komentira hrvaški strokovnjak za letalstvo in kolumnist portala Tango Six Alen Šćuric: Omenimo še primer Gorenja, prav tako nekoč uspešnega državnega podjetja, ki je z menjavo lastništva doživelo val odpuščanj, ki je prav tako kulminiral v obdobju koronakrize. A če gre tu zgolj za nadaljevanje že začrtane poti novega lastnika in pri Adrii za sporno prodajo špekulantskemu skladu, ki kaj drugega kot bankrot niti ni obetal, pa gre pri Fraportu vendarle za drugačne vzgibe. Kot poudarjajo sindikalisti, je namreč ta družba več let poslovala uspešno in bi krizo lahko prebrodila na drugačne načine. Komentira Švarc:Glede na to, da je tudi matično podjetje, ki upravlja s frankfurtskim letališčem, napovedalo odpust tri tisoč zaposlenih, se pojavljajo ugibanja, ali gre v slovenskem primeru zgolj za prenos slabih rezultatov na tuje podružnice nemškega podjetja. Komentira Šćuric:
Pred krizo v Fraportu do odpuščanj ni prihajalo - kadra je celo primanjkovalo, kar se je odražalo v težkih delovnih pogojih.
Sprijazniti se je torej treba z dejstvom, da brniško letališče za Fraport pač ni prioriteta. Če se bo pokazalo, da njegovo obratovanje finančno ni smiselno, ga bodo pač ukinili. Država pri tem ne more kaj dosti storiti, saj letališče pač ni več v njenih rokah. Pa tudi če bi lahko, ima pilot slovenske države, Janez »Iceman« Janša, polne roke dela s pomembnejšimi stvarmi. Upamo lahko le, da bo pridni in marljivi ter bogaboječi slovenski narod še kdaj ugledal spektakularni prelet že nekoliko obrabljenih ameriških lovcev F-16, morda tokrat brez ponižnih pilatusov.
Prikaži Komentarje
Komentarji
koja bre privatizacija, če je Fraport v javni lasti! Ne pisat neumnosti, ko gre za odkrito ponemčenje slovenskih podjetij
Komentiraj