Brodolom humanitarnosti
Nemčija je razglasila, da ne bo poslala nove ladje v Sredozemlje, potem ko se bo februarja umaknila fregata Augsburg. Ladja sodeluje v misiji Sophia, ki jo Evropska unija organizira za deklarativni boj proti tihotapljenju ljudi v Sredozemlju. V omenjeni misiji je v preteklosti sodelovala tudi slovenska bojna ladja Triglav. Od svojega začetka leta 2015 je misija vodila do aretacije več kot 140 tihotapcev in rešila 50 tisoč migrantov brodolomcev. Ravno to reševanje ljudi je sporno po mnenju nekaterih držav članic, predvsem Italije. Po besedah Eberharda Zorna, visokega predstavnika nemške zvezne vojske, so se za korak umika odločili, ker italijansko poveljstvo misije preprečuje učinkovito delovanje misije. Nepripravljenost italijanske vlade, da bi sprejela migrante, preprečuje normalno delovanje misije, poleg tega pa naj bi poveljstvo nemško ladjo namenoma poslalo daleč od dejanskih migrantskih poti. Tem izgovorom ne verjame predstavnik humanitarne organizacije Sea Watch Oliver Kulikowski:
Minister za notranje zadeve in prvak stranke Liga Matteo Salvini odgovarja, da Italija ne more sama nositi bremena migrantske krize v Evropi. Zato po njegovih besedah ne bodo sprejemali migrantov brez evropskega dogovora o kvotah glede sprejemanja migrantov, ki jim najglasneje nasprotujeta Madžarska in Poljska. Enako kritičen kot Kulikowski je Tomaž iz Trsta, aktivist in strokovnjak za azilno politiko Italije.Nepripravljenost za reševanje problema in dvoličnost se kaže tudi v samih operacijah misije Sophia.
Italijanska vlada trdi, da je pomoč migrantom v Sredozemlju dvorezni meč, saj spodbuja nadaljnje migracije. Salvini trdi, da je število migrantov od zaostritve azilne politike upadlo.
Prosilci za azil se sicer v Italiji spopadajo še z eno spremembo. Tam so prosilci za azil in begunci nastanjeni v dveh ločenih azilnih sistemih. Prvi med njima, SPRAR, je državno koordiniran in nadzorovan, prostor v njem pa imajo vsi tisti, ki jim je bila prošnja za azil že odobrena. Vsi ostali pa padejo v drug, CAS sistem.
Bojazen ob tem je, da se bo še razširila mafijska dejavnost na tem področju, ki prek teh zasebnih azilnih centrov pere denar in novači suženjsko delovno silo. Hkrati se zapirajo tisti centri znotraj sistema CAS, ki dobro delujejo. Takšen je drugi največji azilni center v Italiji, Castelnuovo del Porto.
Zmanjšanje je posledica prej omenjene nove politike italijanske vlade, ki migrante pušča umirati na morju, hkrati pa se hvali, da pri tem varčuje denar.
Prikaži Komentarje
Komentiraj