Duh in kost fašista

Duhovi mrtvih hodijo med nami tudi že pred 1. novembrom. To povzroča težave sploh v kraljevini Španiji, kjer je mrtvi fašistični diktator general Franco ponovno v središču pozornosti. Levosredinska vlada, ki jo vodi Španska socialistična delavska stranka, je namreč dala prekopati posmrtne ostanke Francisca Franca iz monumentalnega mavzoleja, zgrajenega s prisilnim delom vojnih ujetnikov, kjer leži še 40.000 žrtev španske državljanske vojne, v majhen in nevpadljiv grob. Francovi potomci so prekopu sicer nasprotovali tudi na sodišču - mogoč je bil šele, ko ga je odobrilo špansko vrhovno sodišče. Na prekopu, ki se je sicer zgodil v ožjem družinskem krogu in kamor novinarjem niso dovolili, je bila prisotna tudi pravosodna ministrica. Njena prisotnost potomcev fašističnega dikatatorja ni ovirala niti pri vzklikanju prepovedanih fašističnih gesel niti niso ta motila ministrice. Prekopu je pred mavzolejem nasprotovalo nekaj sto protestnikov. Tudi ti niso skoparili s fašistični pozdravi. 

Španija se sicer nikoli ni zares poglobljeno soočila s svojo fašistično zgodovino in izvedla česa podobnega nemški denacifikaciji. Ob poskusih odcepitve Katalonije je tako več tisoč španskih nacionalistov korakalo po ulicah Madrida ob prepevanju falangističnih pesmi in izvajanju fašističnih pozdravov. 

Španski novinar Alejandro López De Miguel je pojasnil, kakšno je splošno javno mnenje glede Francovega prekopa. 

Izjava.

Tudi v Španiji je sprava fašizma in antifašizma osrednja politična tema. Pedro Sanchez si od svoje zasedbe premierske funkcije prizadeva, da bi iz fašističnega monumenta naredil spomenik vsem žrtvam krvave državljanske vojne, ki se je začela, ko so fašisti izvedli državni udar proti demokratično izvoljeni vladi leve ljudske fronte. De Miguel komentira namere o preobrazbi monumentalnega mavzoleja. 

Izajava.

Prekop je zapoznel, a pomemben korak v procesu obračuna s fašistično zgodovino. De Miguel pojasni, kako izgleda proces narodne sprave v Španiji.

Izjava.

Boju za prenos posmrtnih ostankov fašističnega diktatorja iz Doline padlih, mavzoleja, ki ga krasi najvišji križ na svetu, je nasprotovala katoliška cerkev in Nacionalni sklad Francisca Franca. Boj za prekop povzame de Miguel.

Izjava.

Nacionalani sklad Francisca Franca se bori za ohranjanje dediščine diktatorja in ga želi prikazati v pozitivni luči. Na naša vprašanja so odgovorili le s pojasnilom, da ne razumejo angleško, zato delovanje sklada predstavi de Miguel.

Izjava.

Seveda je prekopu nasprotovala tudi skrajna desnica, a dejstvo, da prekopa niso mogli preprečiti, po de Miguelovem mnenju nakazuje na pešanje njeni moči. 

Izjava.

Pedru Sanchezu so sicer mnogi očitali, da je prekop izpeljal tik pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 10. novembra, in da gre torej za predvolilno potezo. De Miguel pojasni, da je za datum krivo predvsem nasprotovanje frankistov, zaradi katerih je bil prekop mogoč šele po sodbi vrhovnega sodišča. 

Izjava.

Francova diktatura se je sicer končala z njegovo smrtjo 1975, pod njegovim klerofašističnim režimom, v času tako imenovanega belega terorja, pa je bilo ubitih med 100 in 200 tisoč ljudi.