Grozdna tragedija

Na svetu lepše rožce ni, kot je ta vinska trta
Pozimi spi, spomlad cveti, jesen sode nataka.

Tud druge rožice cveto; nobena ni tak žlahtna.
En čas cveto, se posušo in minejo brez haska.

 

Tako se začne vsem dobro znana pesem, ki jo je spesnil škof Anton Martin Slomšek, uglasbil pa pridelovalec cvička in godec Lojze Slak. A letos vinogradniško-vinska situacija vsaj ponekod ni tako vesela. 

Vinski trgi so zaradi epidemije novega koronavirusa relativno močno prizadeti. Prodaja vin je od marca dalje upadala, to pa se posledično pozna pri zalogah vin v vinskih kleteh. Situacijo podrobneje opiše dekan Biotehniške fakultete in agrarni ekonomist Emil Erjavec, ki se nam je oglasil z dopusta.  

Izjava.

A država ne omahuje, hvala, Ivan Veliki in Aleksandra ŠeNeTakoVelika. Za pomoč prizadetemu vinogradniško-vinarskemu sektorju je namreč Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, pripravila tri vrste podpornih ukrepov, za katere se lahko vinogradniki in vinarji prijavijo prostovoljno. Ti so podpora za tako imenovano zeleno trgatev, podpora za krizno destilacijo vina v industrijski alkohol in podpora za krizno skladiščenje vina. Omenjene ukrepe ovrednoti specialistka za vinarstvo s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor Tadeja Vodovnik Plevnik.

Izjava.

Vsak ukrep zahteva nekaj pozornosti, zato začnimo nekoliko bogoskrunsko - z destilacijo vina. Po oceni Agencije za kmetijske trge bo destiliranih med sedem in osem milijonov litrov vina ali nekaj več kot desetina letne proizvodnje. Vodovnik Plevnik. 

Izjava. 

Nadaljujmo z ukrepom skladiščenja vina. Ta intervencija bo po ocenah Agencije s trga umaknila še nadaljnjih sedem do osem milijonov litrov, seveda pa bodo omenjene številke natančnejše po koncu roka za prejem vlog - to je tako v primeru skladiščenja kot v primeru destilacije peti avgust. Vino se bo moralo skladiščiti od prvega oktobra pa najmanj do 31. marca prihodnjega leta. 

Izjava.

Tako, pa smo prišli še do zadnjega izmed treh ukrepov. To je podpora za zeleno trgatev. Kaj pa sploh je zelena trgatev? Poenostavljeno: gre za popolno uničenje grozdja v vinogradu, in sicer z odstranitvijo grozdja s trte še v zeleni fazi. Rok za oddajo vlog za podporo za zeleno trgatev je ta četrtek, predzadnji junijski dan, 30. junij. Trgatev mora biti izvedena do 10. avgusta, a kot opozarjajo agronomi, se je tega žalostnega dela treba lotiti čim prej. Tudi ta ukrep opiše Tadeja Vodovnik Plevnik.

Izjava.

Po aktualnih podatkih se je za ukrep zelene trgatve do sedaj odločilo 144 vinogradnikov s skupaj nekaj manj kot 300 hektarji vinogradov. Nekaj vlog je Agencija za kmetijske trge zavrnila zaradi neizpolnjevanja pogojev. Kot povedano, sta do izteka roka za oddajo vloge še dva dneva, zato lahko pride do kakšne spremembe, predvsem v smeri zmanjšanja teh površin. Nekateri vinogradniki se bodo namreč po vsej verjetnosti odločili tudi za umik vlog. Največ površin vinogradov z zeleno trgatvijo bo sicer v štajerskem vinorodnem okolišu - okrog 170 hektarjev, veliko tudi v Vipavski dolini - okrog 75 hektarjev, predvidoma pa odstranitve grozdov ne bo v Prekmurju in na Krasu. 

Je pa to za vinogradnika, kot pravi direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek, zelo težek in boleč ukrep. 

Izjava.

Ima zelena trgatev vpliv na prihodnjo rastno sezono v vinogradu? Pojasnjuje Rebernišek.

Izjava.

A kljub bolečini, ki jo vinogradnik občuti, ko je zaradi preživetja primoran še nezrelo grozdje odstraniti s trte, dela še ni konec. Sledi namreč škropljenje.

Izjava.

Nekateri vinogradniki sicer opozarjajo na uvoz tako imenovanih nizkocenovnih vin. Ta naj bi domačim vinogradnikom na trgu predstavljala kar nekaj preglavic. A glede problematike uvoza je agrarni ekonomist Emil Erjavec jasen:

Izjava.

Erjavec gre v svoji oceni še dlje. 

Izjava.

V telefonskem pogovoru je Erjavec izpostavil še problem birokracije. Kmetije niso najbolj transparentne glede podatkov, država pa vsako pomoč preveč zbirokratizira. To je po njegovo tudi ključna razlika med slovenskim na eni ter avstrijskim in nemškim kmetijskim sistemom na drugi strani.

Še nekaj pozitivnih informacij, ki pa so paradoksalno sladko-kisle. Tadeja Vodovnik Plevnik oceni kakovost prihajajočega letnika.  

Izjava.

Vina je in bo vsaj za zdaj dovolj, očitno pa ga je še preveč. Le upamo lahko, da se bo vinski trg stabiliziral. Zelena trgatev je namreč zares boleče opravilo, delo v vinogradu pa je bilo letos tako za nekatere zaman.