Izola: naftna destinacija
Naslov današnjega lokalnega OFFsajda, v katerem se javljamo iz najlepšega mesta slovenske Istre, je seveda pretiran. V izolski marini, blizu plaže Delfin, kjer se najraje kopa starejša populacija, danes kljub obilnemu deževju v preteklem tednu namreč v morju ni prav veliko madežev kurilnega olja. Od maja smo v medijih brali ogromno o zgodbi uhajanja kurilnega olja iz podzemne cisterne Hotela Delfin, ki je v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije. Iz medijskega poročanja je delovalo, kakor da bi v morje steklo vseh 30 tisoč litrov kurilnega olja, kolikor v hotelu trdijo, da ga je uhajalo. Vendar to ni res. Večina olja je, kot je videti, poniknila in se pomešala z zemljo. Do morja v marini olje tako po jaških za meteorne vode odplakne deževje. Vsaj tako je bilo maja, ko so slabega pol leta po decembrskem puščanju rezervoarja situacijo končno vzeli resno. Do tedaj je namreč bila v odseku marine, kjer je bilo videti oljne madeže celo prvo polovico leta – resda ne vsak dan – le ena manjša baraža. V današnjem OFFsajdu tako skušamo realno oceniti, kakšna je ali bi lahko bila škoda.
Kopališče Delfin, kamoli katerakoli druga plaža, ni onesnaženo. Podatki agencije za okolje, znane kot Arso, kažejo, da je voda za kopanje neoporečna. Tudi turisti se za oljne madeže kakih 300 metrov stran od plaže ne zmenijo.
Turistov je sicer manj kot pretekla leta, a tega ne moremo pripisati olju v morju. Nenazadnje letos ni turističnih bonov, pa tudi vreme je bilo za kopanje zadnji teden bolj slabo.
Izolski župan Milan Bogatič, ki je zmagal na volitvah konec prejšnjega leta kot kandidat Gibanja Svoboda, pravi, da sam oljnih madežev v marini sicer ni opazil pred majem. Čeprav so bili občasno vidni vsaj od januarja.
Zakaj pa ni priskočila na pomoč tudi civilna zaščita?
Že konec decembra je bil pri Hotelu Delfin inšpektor za okolje in energijo, ki je ugotovil kršitve Uredbe o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah. Hotelu je odredil izvedbo sanacije podzemnega jaška, v katerem so cevovodi in oprema za polnjenje, praznjenje ter prečrpavanje kurilnega olja iz rezervoarja v kurilnico in iz katerega je kurilne olje izteklo v okolje. To so v hotelu tudi naredili. Kot so nam potrdili na Policijski upravi Koper, sicer glede izlitja olja poteka tudi kriminalistična preiskava, a nam niso sporočili proti komu. Kasneje, maja, je sicer inšpektor ugotovil nove nepravilnosti, ki jih morajo odpraviti do konca leta.
Danes dopoldne je črpanje olja iz jaška, kar je sanacijski ukrep, izvajal študent oziroma dijak, zaposlen prek študentske pogodbe.
Direktor Hotela Delfin Miloš Milivojević:
Kaj vse so že postorili od maja, ko so tudi prišle vse pristojne službe in naložile ukrepanje?
Kako so potem v Hotelu sploh prišli do količine 30 tisoč litrov kurilnega olja? Kakšen je izračun?
Direktor podjetja, ki ima koncesijo za upravljanje izolske marine, ima nekoliko drugačno zgodbo. Vladimir Gavran:
Maja so se v hotelu in marini dogovorili, da marina poskrbi za sanacijo škode v morju, hotel pa za sanacijo na kopnem. No, zasluge za postavitev prve, manjše baraže v morju, si lastita oba direktorja:
Posledice za ljudi torej niso prehude. Kako poteka sanacija, smo povedali. Kaj pa živali, rastline in drugi morski organizmi? Kakor pravi Andreja Ramšak z morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, stalnega monitoringa vpliva onesnažil na organizme v morju pri nas nimamo vzpostavljenega.
Arso sicer beleži podatke o vsebnosti škodljivih snovi v morju na več postajah, nobena od teh pa ni v naših marinah, ampak so denimo v rezervatih. Zato v konkretnem primeru ne moremo vedeti, koliko olja je šlo v morje in kakšen vpliv bo imelo na morsko populacijo.
Katere vrste najbolj trpijo?
Najnevarnejši v naftnih derivatih so lahko policiklični aromatski ogljikovodiki. Zakaj?
Sicer pa je, v tujini in ne pri nas, dokazano, da lahko živali zaradi naftnih derivatov in onesnaženosti morja dobijo tudi neoplazme, pravi Ramšak. Sicer poudarja, da je morska hrana iz našega morja užitna. Sedimenti v tleh so srednje onesnaženi, ne popolnoma.
Jasno pa je tudi, da nobena marina nima kdo ve kako bogatega morskega habitata. Nenazadnje v marinah barvajo, brusijo in perejo barke. V izolski marini so nam sicer zagotovili, da to počno po predpisih in nič ne steče v morje.
Z agencije za okolje (Arso) so nam po zaključku redakcije poslali odgovore na vprašanja, ki jih objavljamo v celoti:
1. Kdaj sta na agenciji izvedeli za izliv olja v meteorne vode, ki odteka v morje?
ARSO je bil o izlitju kurilnega olja obveščen 11.5.2023.
2. Kdo bi po zakonodaji moral intervenirati po izlitju in zakaj je agencija prevzela skrb za to?
Ob izrednih dogodkih je prvi obveščen Center za obveščanje Republike Slovenije in Inšpektorat za okolje in energije. Če obstaja možnost nastanka okoljske škode ali je le-ta nastala, o tem povzročitelj ali Inšpekcija obvesti ARSO. Interventne ukrepe v povezavi z preprečevanjem iztekanja kurilnega olja in ostale ukrepe povezane z skladiščenjem je povzročitelju naložil Inšpektorat za okolje in energijo. Ker je glede na mnenji Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in Morske biološke postaje Piran obstajal nevarnost nastanka okoljske škode na zavarovanih vrstah, je ARSO naložil povzročitelju ukrepe, ki preprečujejo nastanke okoljske škode.
3. Katere postopke ste izvedli in še izvajate?
ARSO je pristojen za uveljavljanje odgovornosti za preprečevanje nastanka okoljske škode in odgovornosti za njeno sanacijo.
Zato je v povezavi z izlitjem kurilnega olja pri Hotelu Dlfin v Izoli v skladu z Zakonom o varstvu okolja 19. 5. 2023 pozval ZRSVN in MBP naj pošljeta mnenje glede možnega vpliva dogodka na zavarovane živalske in rastlinske vrste, njihove habitate in habitatne tipe, ki se na območju vpliva dogodka prednostno ohranjajo po predpisih o ohranjanju narave.
Po doslej zbranih podatkih okoljska škoda, kot jo določajo okoljski predpisi, v primeru hotela Delfin, ni nastala.
V okviru aktivnosti za preprečevanje okoljske škode je bilo izvedenih 13 vrtin (3 strukturne vrtine in 10 piezometričnih) ter izkop ob cisterni. Na podlagi teh vrtin se je določilo območje vpliva izliva kurilnega olja. Kasneje sta se izvedli dve vrtini večjega premera za namene odstranjevanja kurilnega olja. Izkop onesnažene zemljine je bil izveden bližini cisterne s kurilnim olje. Dnevno se izvaja črpanje na izvedenih vrtinah. Količina dnevno variira in je odvisna od trenutnih hidroloških značilnosti in morebitnih tehničnih težav ob črpanju. Poleg tega sta v marini Izola nameščeni baraži, ki preprečujeta onesnaženje akvatorija marine in kopalnih voda. Na območju naravnega kopališča Delfin se dnevno spremlja vodno površino z namenom morebitnega ugotavljanja prisotnosti naftnega derivata na površini. Vsakih 14 dni se odvzame tudi vzorec za analizo. V pripravi je izvedba preprečevalnih ukrepov, ki se nanaša na izvedbo dodatnega oljnega lovilca.
4. Koliko vrtin za črpanje olja je aktivnih zdaj in koliko olja je že bilo načrpanega?
Za črpanje sta aktivni dve vrtini. Najbolj aktivno poteka črpanje iz vrtine VHD-1. Plast kurilnega olja se spremlja na vseh pizometričnih vrtinah. Glede na prisotnost olj, se črpanje izvede tudi iz teh vrtin. Po zadnjih podatkih je bilo izčrpanih približno 2500 litrov olja in 2800 litrov mešanice olja in vode.
5. Kdo natančno izvaja sanacijo in kakšna je vloga Arsa pri tem?
Sanacijo izvaja povzročitelj. Sanacijska dela koordinira Geološki zavod Slovenije. ARSO bdi nad izvedbo preprečevalnih ukrepov in jih po potrebi dopolnjuje.
6. Kakšna je okoljska škoda, ki je nastala? Posledice izlitja - ne za gospodarske dejavnosti v marini, ampak za vegetacijo, za podzemne vode na območju in nenazadnje za morje.
Za sedaj nimamo podatkov, da bi nastala okoljska škoda na zavarovanih vrstah in habitatih.
Foto: MM
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj