Joca nočemo, vrtov ne damo!

 

Okrajno sodišče v Ljubljani je v postopku ugotovitve skupnega pripadajočega zemljišča vrtove v bližini Fondovih blokov  dodelilo prebivalcem stanovanjskega naselja. Postopek so na sodišču sprožili prebivalci že leta 2009, parcelo je namreč Mestna občina Ljubljana kot svoj delež zastavila v projekt Bežigrajski športni park, za katerim stoji poslovnež Joc Pečečnik. Na območju Fondovih vrtov naj bi sicer stale tri poslovne stavbe. Pod vodstvom berlinskega biroja GMP bodo v neposredni bližini zrasli še hotel, športna klinika, šest etažna podzemna garaža in trgovina. Marca lani je sicer ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja za projekt na območju Plečnikovega stadiona. Več o sklepu okrajnega sodišča pove predstavnica koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih hiš Karmen Stariha.

Izjava

Po sklepu gre sedaj za skupno pripadajoče zemljišče, ki si ga lastijo vsi prebivalci naselja. Kako bo uporaba vrtov potekala naprej, pojasni Stariha. 

Izjava

Kakor so trdili na mestni občini, lahko o usodi zemljišč odloča občina kot njihov lastnik, saj so se sporne parcele v procesu denacionalizacije družbene lastnine preknjižile in postale lastnina Mestne občine Ljubljana. To naj bi se zgodilo tudi s Fondovimi vrtovi. Mestna občina Ljubljana je tako že v samem začetku projekta, leta 2006, zastavila Fondove vrtove v projekt Bežigrajski športni park. Glavni investitor projekta Joc Pečečnik se na našo prošnjo za pojasnila ni odzval. Za Slovensko tiskovno agencijo je izrazil presenečenje nad odločitvijo sodišča in napovedal pritožbo. Pritožbo na odločitev so napovedali tudi na občini, kjer se do zaključka redakcije prav tako niso odzvali na naša vprašanja. Kako je prišlo do tega, da so vrtovi sploh postali del investicijskega projekta, katerega realizacija se skorajda vsak dan bolj odmika, povzema Karmen Stariha. 

Izjava

Stadion, d. o. o., ki ga je za časa županovanja Danice Simšič ustanovila Mestna občina Ljubljana, je bil že leta 2006 s strani računskega sodišča opozorjen, da so izračuni za obnovo Plečnikovega stadiona neutemeljeni in da bodo posegi v samo infrastrukturo zaradi kulturne dediščine težko izvedljivi. 

Izjava

Kot je pojasnil arhitekt Miloš Kosec, Fondovi vrtovi niso osamljen primer nerazrešenih vprašanj lastninjenja funkcionalnih zemljišč. 

Izjava

Stanovalci se bodo v prihodnosti zavzemali, da bi bil prostor namenjen javni uporabi in da bi Bežigrad s tem dobil več zelenih površin. V ta namen je nastala tudi civilna iniciativa za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki. 

Izjava

Miloš Kosec doda, da je investitorjem z zaprtjem stadiona, zanemarjanjem in zavlačevanjem obnove uspelo to, da se stadion obravnava kot ruševina. Nanj pa bi morali gledati kot na veliko, odprto, javno površino.

Izjava

Primer Fondovih blokov je zgolj še eden v vrsti mnogih na območju občine Ljubljana. Z istimi problemi se srečujejo tudi v Šiški. Oba ljubljanska okraja skušata pred izgubo skupnih prostorov rešiti civilni iniciativi, ki preprečujeta izrabo javnega prostora za zasebne interese.

 OFFsajd je pripravil vajenec Žan, pomagal je Martin.

 

Vir slika: Outsider: Plečnikov stadion nov mestni park