Kais said: »No more democracy!«

Tunizija naj bi že deset let veljala za vzor na Bližnjem vzhodu in severni Afriki, saj se je leta 2011 tam začela arabska pomlad, iz katere je – vsaj tako gre na zahodu prevladujoča narativa – izšla kot prva demokratična republika v arabskem svetu. Na volitvah leta 2019 je na oblast prišla široka koalicija, sestavljena iz zmernih islamističnih, sredinskih in socialdemokratskih sil. A nastajanje demokratičnih institucij v Tuniziji nikakor ni potekalo gladko. Politično dediščino zadnjega desetletja opiše Monica Marks, docentka na Univerzi v New Yorku v Abu Dabiju.
 
Izjava.
 

Pandemija COVID-19 je Tunizijo hudo gospodarsko prizadela in razkrila pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu, ki je na kolenih. Sporadični protesti potekajo od januarja letos, nazadnje v nedeljo na dan republike, ko so demonstrantje zahtevali odstop vlade, ki jo vodi klerikalna stranka Ennahda. Predsednik države Kais Saied je naslednji dan, navajajoč izredne razmere, razpustil parlament, kar je sprožilo hudo politično krizo. Dogajanje zadnjih dveh dni opiše Marks. 

Izjava.

Razpustitev parlamenta so na ulicah pospremile demonstracije v podporo predsedniku. 

Izjava.

Predsednik Saeid kljub krizi ostaja najbolj priljubljen politik v državi. Na oblast je kot precejšne presenečenje prišel na predsedniških volitvah leta 2019 kot neodvisni kandidat. 

Izjava.

Po politični opredelitvi Saieda bolj kot kaj drugega zaznamuje njegova skepsa ali celo neprikrita mržnja do političnih strank, ki jih vidi kot gadje gnezdo korupcije in nepotizma.

Izjava.

Največja vladna stranka Ennahda, ki se izraža kot islamsko-demokratična, je trenutno tarča največjega nezadovoljstva protestnikov. Nastala je v 80-ih letih, ko je bil njen glavni vzor egipčansko islamistično gibanje Muslimansko bratstvo. Že trideset let jo vodi Rached Ghannouchi, ki je tako kot ostali vodilni v stranki v letih preganjanja za časa oblasti nekdanjega predsednika Ben Alija prišel do prepričanja, da je demokracija najboljša pot za reševanje težav države in najboljša pot do vpliva islamističnega političnega gibanja. Kot največja stranka so v porevolucionarnem času obveljali tudi za najbolj odgovorne za težave in neuspehe. Zato se je stranka v zadnjih letih poskušala manj izpostavljati. 

Izjava.

Tunizija ima poleg slabe gospodarske situacije tudi težave z državnim dolgom v višini okoli 70% svojega BDP-ja, in kar je še bolj ključno, odplačati ga je potrebno v ameriških dolarjih. Ker je domača valuta – dinar – izgubila vrednost, so ti dolgovi močno narasli, nezaupanje v domačo valuto pa je na drugi strani povzročilo inflacijo in hudo draginjo. Mednarodni denarni sklad je pogojil sredstva za sanacijo državnega dolga z ostrimi varčevalnimi ukrepi. Marks o posledicah programa Mednarodnega denarnega sklada.

Izjava.

Tunizija je pred pandemijo živela od turizma in denarja, ki so ga državljani, zaposleni v tujini, pošiljali sorodnikom. Covid-19 je prekinil oboje, ob tem pa je tudi hudo prizadel podhranjeno tunizijsko zdravstvo. Kljub visoki smrtnosti se je situacija počasi izboljševala, saj so se omejitve gibanja ukinjale, z množičnim cepljenjem pa naj bi začeli prejšnji teden.

Izjava.

Glavno vlogo v demokratični revoluciji leta 2011 je igrala organizirana civilna družba, zato bi lahko pričakovali, da bo tudi danes hitro ukrepala. Toda tako druge politične stranke kot zveza sindikatov UCTT, ki je za delovanje v času revolucije prejela Nobelovo nagardo, so se na včerajšnje dogajanje mlačno odzvale.

Izjava.

Mednarodni odzivi na dogajanje so bili do sedaj prav tako mlačni. Večina zahodnih držav očitno še čaka na razvoj dogodkov, da bi videla, v katero smer se obrača veter. Izjava iz Washingtona je bila kontradiktorna, v smislu, da podpirajo demokracijo, a da je imel zunanji minister Antony Blinken pozitiven pogovor s tunizijskim predsednikom. Zahodne države kot že marsikdaj prej zanima predvsem varnostna situacija v državi. Samo Turčija je jasno obsodila razpustitev parlamenta.

Izjava.

Tunizija je že deset let razmeroma stabilna in demokratična država, zato bi nazadovanje v smeri diktature pomenilo, da bo prihodnja demokratizacija še bolj otežena. Toda sedanja kriza se še vedno odvija, zato še ni mogoče vedeti, ali bo prevladal predsednik ali tisti deli družbe, ki zagovarjajo demokracijo.

Izjava.

OFFsajd je napisal Srđan, mentoriral je Gal.