Kdo nas bo zaplinil?

Danes se bomo v OFFsajdu posvetili podpisu pogodbe za dobavo zemeljskega plina med Geoplinom in alžirsko družbo Sonatrach. Ta določa, da bo v Slovenijo prispelo vsako leto 300 milijonov kubičnih metrov plina, kar zadošča za slabo tretjino lanske porabe plina v Sloveniji. Plin naj bi dobavili preko plinovodov čez Italijo. Pogodba je sklenjena za tri leta. Nabavne cene Geoplin ni želel izdati. Časnik Finance je poročal, da bo nekoliko nižja od cene plina na borzi, kar bi po trenutnih borznih cenah znašalo okoli 361 milijonov na leto. 

Pogodbo s Sonatrachom je Geoplin po posredovanju državnega vrha sklenil, da bi ublažili posledice prekinitev dobav ruskega plina. Z Gazpromom ima namreč Geoplin sklenjeno dolgoročno pogodbo, po kateri Gazprom Sloveniji letno dobavlja 600 milijonov kubičnih metrov plina. Kot so nam odgovorili iz Geoplina, predstavlja pogodba nadaljnjo diverzifikacijo nabavnih virov in poti plina, s tem pa povečuje zanesljivost oskrbe njenim odjemalcem. Na vprašanje, kaj pomeni nova pogodba za ceno, ki jo plačajo končni odjemalci, nam iz Geoplina niso odgovorili.

Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi, ki upravlja s slovenskim plinovodnim omrežjem, je v intervjuju za Večer pojasnjeval, da so molekule plina, ki jih porabljamo v Sloveniji, v dobršni meri ali pa kar v celoti ruskega izvora. Čeprav je deklarirano, kot da plin prihaja iz različnih virov, v končni fazi po besedah Eberlinca pogodbeniki, ki dobavljajo v Slovenijo, dobijo plin od ruskih virov. Tako je zaradi lastnosti plina in plinovodnega omrežja. Kako je to urejeno, pa je za Radio Študent pojasnil predstojnik Katedre za energetsko strojništvo in dekan Fakultete za strojništvo Mihael Sekavčnik.

Izjava

Marjan Eberlinc je za Delo pojasnil, da so na vstopni točki v Šempetru letos že povečali vstopne zmogljivosti z namenom povečanja zanesljivosti preskrbe Slovenije, zato težav pri dobavi alžirskega plina ne pričakujejo. Naslednje leto sledi še druga faza povečanja kapacitet. Po pojasnilih Eberlinca bi lahko v primerih izjemnih količin z zahodne strani plin v Slovenijo speljali tudi prek povezave z avstrijskim prenosnim sistemom. Druga zadeva je, ali bodo operaterji italijanskih plinovodov lahko nove količine plina spravili v Slovenijo. Geoplin je v preteklosti namreč že sklepal komercialne pogodbe denimo z alžirskimi dobavitelji, vendar je na koncu v Sloveniji pristal ruski plin.

Izjava

Ob podpisu pogodbe Geoplina z alžirskim ponudnikom ključno vprašanje torej ostaja, ali bodo italijanski upravljalci plinovodov alžirski plin lahko poslali vse do Slovenije. 

Izjava

Seveda je končnim odjemalcem plina vseeno, ali porabljajo ruski plin ali alžirski. Postane pa to pomembno, ko Gazprom ne zagotavlja vedno polnih količin plina, dogovorjenih po dolgoročnih pogodbah. Situacijo opiše novinarka Financ Petra Sovdat.

Izjava

Zaradi izpadov ruskega plina, ki je glavni dobavitelj za Geoplin, je moral ta plin kupovati na borzi, kar je bilo posledično dražje. Zaradi izgube pri poslovanju je Petrol, sicer večinski delničar Geoplina, vlado opozoril na likvidnostna in poslovna tveganja družbe, katere četrtinska lastnica je tudi država. Petrol je še oktobra pozval k dokapitalizaciji, vlada pa je nato Slovenski državni holding pozvala k preučitvi razmer v Geoplinu, vključno z možnostjo dokapitalizacije, za katero so takrat predvidevali več kot 200 milijonov evrov. Kako je zdaj z dokapitalizacijo in ali je Geoplin sedaj sposoben izpeljati nakup alžirskega plina, pojasnjuje Sovdat.

Izjava

Kako se je sicer Geoplin odrezal na borznem trgu, kjer so se medtem cene že nekoliko umirile, ostaja nejasno. 

Izjava

Nova pogodba tako v teh prihajajočih zimskih časih omogoča sigurnejšo dobavo zemeljskega plina v Sloveniji. Še vedno pa ostaja vprašanje, kako bo plin preko Italije dejansko prišel do Slovenije.

 

OFFsajd sta pripravila vajenka Zala in Martin.

 

Vir fotografije: onlineresize