Neusoden klerikalni harakiri

Liberalna demokratska stranka japonskega premierja Fumia Kišide je danes objavila imena 121 poslank in poslancev, povezanih z razvpito korejsko Cerkvijo združevanja. Od 379 poslank in zakonodajalcev, ki sedijo v spodnjem in zgornjem domu parlamenta, jih je v interni raziskavi svoje vezi z versko organizacijo priznalo kar 179 oziroma skoraj polovica. Cerkev ima na Japonskem odločilen vpliv na mobilizacijo volilnega telesa, v zahodnih medijih pa so jo označili za nevaren in kriminalen kult, motiviran s pridobivanjem finančnega dobička.

Do problematizacije političnega vpliva Cerkve združevanja je prišlo po atentatu na nekdanjega japonskega premiera Šinza Abeja. Ustreljen je bil julija, dva dni pred volitvami v zgornji dom parlamenta, na predvolilnem shodu v mestu Nara. Atentat na japonskega premierja z najdaljšim stažem je izvedel nekdanji pripadnik japonske mornarice Tecuja Jamagami. Po trditvah policije je Jamagami na zaslišanju dejal, da ga je k atentatu spodbudila Abejeva pripadnost Družinski federaciji za svetovni mir in združevanje, splošno znani kot Cerkev združevanja. Atentatorjeva mati, sicer pripadnica te verske organizacije, naj bi pred nekaj desetletji Cerkvi donirala večjo vsoto denarja, zaradi česar je Jamagamijeva družina bankrotirala. Kljub osebnemu motivu Jamagamija je smrt sive eminence Liberalne demokratske stranke oziroma LDP na Japonskem sprožila burno razpravo o vplivu Cerkve združevanja na politiko, zlasti zato, ker je z njo tesno povezano širše vodstvo največje in najvplivnejše japonske politične stranke.

Družinsko federacijo za svetovni mir in združevanje oziroma Cerkev združevanja je leta 1954 v Južni Koreji ustanovil klerik Sun Mjung Mun, zaradi česar so pripadniki Cerkve na Japonskem znani tudi kot muniji. Ustanovitelj Cerkve je veroizpoved zasnoval na podlagi novodobniških reinterpretacij krščanstva, najbolj razvpite pa so množične poroke med neznanci, ki so jih verujoči organizirali na velikih stadionih. Cerkev se je na Japonsko razširila v času močnega protikomunističnega sentimenta v šestdesetih letih prejšnjega stoletja oziroma sočasno z zbliževanjem Japonske in Južne Koreje, pojasni Saori Katada, profesorica političnih znanosti na Univerzi Južne Kalifornije v Los Angelesu.

izjava

V povojnih letih so številni konservativni politiki na Japonskem sklepali zavezništva s tovrstnimi verskimi organizacijami, da bi lahko preprečili širjenje komunizma s Kitajske ali iz Sovjetske zveze v deželo vzhajajočega sonca. Liberalna demokratska stranka, ki ji je desetletje predsedoval umorjeni Šinzo Abe, je bila ustanovljena leta 1955, le leto po Cerkvi združevanja – svojo politiko izvoznega kapitalističnega gospodarstva in socialnega konservativizma pa je lahko izvajala ravno z zaslombo cerkvenega antikomunizma. Zaveznika cerkve naj bi bila tudi dedek in oče umorjenega Abeja. Med frakcijami Liberalne demokratske stranke, ki skorajda neprekinjeno vlada od ustanovitve, frakcija, osredinjena okoli družine Abe, velja za najbolj desno, ideološko pa se napaja predvsem s konservativnimi vrednotami Cerkve združevanja, pojasni David Chiavacci, direktor Inštituta azijskih in orientalskih študij na Univerzi v Zürichu.

izjava

Sodelovanje med Cerkvijo združevanja in stranko LDP pa ni le konservativno-ideološke narave. Še bolj gre za rekrutacijo volilnega telesa s pomočjo tesno povezane verske skupnosti in finančno okoriščanje vodilnih pripadnikov in pripadnic cerkve.

izjava

Cerkev združevanja, ki ima po svetu približno tri milijone privrženk in privržencev, še zdaleč ni edina novodobniška verska organizacija na Japonskem. Te so se na otočju močno razširile po drugi svetovni vojni – večinoma izhajajo iz budizma, šintoizma in krščanstva, osnovane pa so na spajanju elementov več veroizpovedi. Japonska družba sicer velja za tolerantno na področju veroizpovedi, a se je splošna naklonjenost do novodobniških verskih organizacij poslabšala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, predvsem po terorističnem napadu sekte Aum Šinrikjo na postajo podzemne železnice v Tokiu leta 1995.

Pravno vprašljivo delovanje Cerkve združevanja je bilo na Japonskem znano že pred atentatom na Abeja. Kljub mnogim civilnodružbenim pozivom k omejevanju delovanja tovrstnih verskih organizacij pa do tega ni prišlo, saj so vezi med političnimi strankami in cerkvami izjemnega strateškega pomena.

izjava

Javna problematizacija vezi med stranko LDP in Cerkvijo združevanja je sedanjega predsednika vlade Fumia Kišido prisilila, da preoblikuje vladni kabinet. S tem se je skušal distancirati od obtožb o vplivu cerkve na njegovo stranko. S to je bilo povezanih več zdaj že nekdanjih ministrov, kar je povzročilo strm padec javne podpore Kišidovi administraciji. Kišida je na novinarski konferenci sredi avgusta dejal, da je svoji stari ministrski zasedbi in bližnjemu sodelavstvu v upanju na ponovno pridobitev javnega zaupanja naročil, naj pojasnijo svoje povezave s Cerkvijo za združevanje. Po pregledu vezi je odstavil sedem ministrov, ki so priznali svoje vezi s cerkvijo, med njimi sta bila tudi gospodarski in obrambni minister.

Pri tem je zanimivo, da se je problematizacija vezi vladajoče stranke in cerkve začela šele po volitvah v zgornji dom parlamenta, na katerih je Liberalna demokratska stranka močno zmagala. Šinzo Abe je bil vendar umorjen na predvolilnem shodu svoje stranke. Po mnenju Saori Katada je julijski atentat posredno razkril sivo območje delovanja japonske politike, ki je bilo dolga leta nereflektirano.

izjava

Če Liberalna demokratska stranka s Cerkvijo združevanja sodeluje neuradno, je edina koalicijska partnerica vlade Fumia Kišide – desničarska stranka Komeito – politično krilo največjega novodobniškega verskega gibanja na Japonskem Soka Gakkai, ki izvira iz mahajanskega budističnega nauka duhovnika Ničirena. 

izjava

Obstoj koalicije LDP in Komeito je torej pogojen s previdnim političnim postopanjem na področju zakonodaje glede delovanja verskih organizacij. Japonski premier Fumio Kišida se mora skeptičenemu delu volilnega telesa opravičevati za vezi s Cerkvijo združevanja, a hkrati vzdrževati koalicijsko stabilnost, predvsem zaradi sorodnosti stranke Komeito in  budističnega gibanja Sokka Gakkai.

izjava

Medijska obravnava vezi vladajoče stranke s Cerkvijo združevanja stabilnosti koalicije ni ogrozila, saj je večji del nezadovoljstva usmerjen proti organizaciji Abejevega pogreba 27. septembra. Peticijo proti državnemu pogrebu z najvišjimi državnimi častmi je podpisalo več kot 300 tisoč ljudi, predsednik vlade Kišida pa je pozive k odpovedi prejel tudi zaradi vrtoglave cene pogreba – po napovedih bo pogreb stal približno 12 milijonov evrov. Pokojni Šinzo Abe, oče abenomike – japonske gospodarske politike zadnjega desetletja – tako še zmeraj razdvaja japonsko javnost. Japonska vlada je kljub temu stabilna – levi politični pol je na Japonskem izrazito razdrobljen. Vladavina Liberalne demokratske stranke je ostala neogrožena, a je razprava po atentatu razkrila podrobnosti povojnega delovanja japonske politike. Čeprav medijski diskurz o sodelovanju med verskimi organizacijami in političnimi strankami ponavadi zadeva le institucije monoteističnih religij, je vloga novodobniških religioznih gibanj v politiki držav daljnega vzhoda vsaj primerljiva. 

 

Naslovna fotografija: Life of Nichiren: Rock Suspended by the Power of Prayer (vir)