Nova vlada, novi davki

Po koalicijskem vrhu o davčni reformi so mediji državotvornega diskurza polni ugotavljanj in ugibanj, ali bodo po reformi državljani ob enakih bruto plačah imeli višje neto plače, kot je napovedal premier Robert Golob ali ne. Iz elementov davčne reforme, ki jih je koalicijskim partnericam predstavil finančni minister Klemen Boštjančič, odgovora na to vprašanje zaenkrat ni mogoče podati. Davčne spremembe naj bi se nanašale na poenostavitev sistema obdavčitve, premik k obdavčitvi po ekonomski moči posameznika in progresivno obdavčitev premoženja, zlasti nepremičnin. Po besedah Boštjančiča želijo »z reformo davčnega sistema odgovoriti na naraščajoče potrebe družbe, ki niso več kompatibilne z davčnim sistemom«.

Izjava 1

Najprej k napovedani vzpostavitvi sistema neto razpoložljivega dohodka, ki naj bi ga uvedli s prihodnjim letom. Po trenutnem sistemu se za ugotovitev tega, koliko davka na dohodek plača posameznik, od dohodka odštevajo olajšave, kot je splošna olajšava ali olajšava za vzdrževane družinske člane. Odstotek odmere davka od davčne osnove se nato določi glede na dohodninsko lestvico. Po predlagani reformi bi uvedli sistem neto razpoložljivega dohodka, v katerem bi sešteli dohodke posameznika: poleg plače tudi nadomestila za malico, prevoz in regres, prav tako pa socialne transferje. Po tem, ko bi odšteli prispevke, bi dobili davčno osnovo, od katere bi obračunali davek kakor sedaj, po dohodninski lestvici. Šele nato bi lahko bili po novem posamezniki upravičeni do odbitkov v absolutnih zneskih, denimo za vzdrževane družinske člane.

Izjava 2

V osnovi torej ne bi več govorili o olajšavah, ampak o novi plačni lestvici. V prvi plačni razred naj bi po novem spadali tisti, ki zaslužijo tako malo, da so po trenutnem sistemu upravičeni do polne splošne davčne olajšave. Ko govorimo o najrevnejših, gre pravzaprav le za spremembo terminologije. Sociolog Marko Kržan pojasni, zakaj za najrevnejše napovedane spremembe ne bodo imele nobenega vpliva. 

Izjava 3

Navkljub vladnim trditvam o smotrnem združevanju davščin na dohodke od plače bodo dohodki od kapitala ostali obdavčeni po enotni 25-odstotni davčni stopnji. 

Izjava 4

Progresivna obdavčitev dohodkov od kapitala nas, če bo vlada besedo držala, čaka le na področju nepremičnin. Po vladnih napovedih bo uvedena progresivna davčna stopnja, kar pomeni, da bo obdavčitev višja za vsako dodatno nepremičnino, pri čemer bo pomembnejša vrednost kot število nepremičnin v lasti. Trenutno davki na nepremičnine ne temeljijo na vrednosti nepremičnine, ampak se določajo po sistemu točkovanja, kar včasih pripelje do nesorazmerne in posledično nepravične davčne stopnje, povzame Kržan.

Izjava 5

Davek na nepremičnine naj bi po novi reformi znašal določen odstotek od vrednosti nepremičnega premoženja posameznika. Tako naj bi se davek spreminjal glede na tržno vrednost nepremičnine, ki je pogosto odvisna od lokacije. 

Izjava 6

Kljub temu, da je predsednik vlade Robert Golob o znižanju davka na plače govoril kot o vrednoti razvitih držav, Kržan izpostavi, da gre pri tem v prvi vrsti za še en poskus reformiranja davčnega sistema, ki precej spominja na neoliberalne poskuse vseh nekdanjih slovenskih vlad. 

Izjava 7

Reformo plačnega sistema in obračuna davka vlada napoveduje za prihodnje leto. Uvedbo progresivnega davka na nepremičnine pa leto kasneje. Predstavljeno časovnico komentira Kržan.

Izjava 8

OFFsajd je pripravil vajenec Andraž, pomagal je Matija. 

Foto: STA