NOVOMATIC KORUPTOMATIC

Skupina držav proti korupciji z angleško kratico GRECO, ki deluje pod okriljem Sveta Evrope, je včeraj objavila poročilo, v katerem je avstrijske ukrepe na področju boja proti korupciji v zadnjih letih označila kot neustrezne. Državi naj bi po navedbah poročila ukrepe uspelo implementirati le na dveh od 19-ih področij, njene napore pa so označili za minimalne. Po besedah Greca je Avstrija pri implementaciji njegovih priporočil med slabšimi državami, saj se uvršča za Turčijo in je le nekoliko boljša od Srbije. Največje težave razloži Luca Mak, vodja avstrijske podružnice Transparency International.

Izjava.

Poročilo pa ne bi smelo presenetiti tistih, ki zadnja leta vsaj bežno spremljajo avstrijsko notranjo politiko. Praktično na mesečni ravni namreč avstrijski politični parket pretresajo korupcijski škandali, povezani predvsem z vlado konservativne Avstrijske ljudske stranke ÖVP predsednika vlade Sebastiana Kurza. Med največjimi je bil gotovo tako imenovani Ibizagate, ki je odnesel prejšnjo vladno koalicijo ÖVP in svobodnjakov, a to je le najbolj razvpiti izmed škandalov, povezanih z vprašljivimi političnimi donacijami posameznikom blizu kanclerja Kurza. Tu je na primer nekdanji pravosodni minister Wolfgang Brandstetter za katerega tožilci trdijo, da je nezakonito posredoval zaupne podatke prijatelju, milijarderju Michaelu Tojnerju, ki se je znašel pod lupo preiskovalcev zaradi načrta gradnje na zgodovinsko znamenitem in zaščitenem območju Dunaja. Pri tem so za sokrivca označili tudi vplivnega vodjo oddelka za kazensko pravo na pravosodnem ministrstvu, Christiana Pilnacka, ki ga preiskovalci še vedno preiskujejo, njegovo vlogo pa opiše Walter Famler, novinar, urednik, založnik in direktor kulturne ustanove Alte Schmiede.

Izjava.

Njegov zaveznik in predsednik avstrijskega državnega holdinga, Thomas Schmid, naj bi bil prav tako tajno obveščen, da na obisk prihajajo preiskovalci s tožilstva. Preiskovalci so namreč želeli izvedeti več o povezavi med njegovim prihodom na vrh holdinga leta 2019 in imenovanjem Petra Sidla, koalicijskega mestnega svetnika z Dunaja, v upravni odbor državnih kazinojev. Zgodba o korupciji spada v širši kontekst prevzema moči v stranki ÖVP, ki ga je zrežiral kancler Kurz.

Izjava.

Prav državna igralniška družba pa je predmet zadnje afere v vrsti korupcijskih škandalov, ki bremeni finančnega ministra Gernota Blümla, opiše pa jo Reinhard Heinisch, profesor politologije na univerzi v Salzburgu.

Izjava.

Ob vsem tem dogajanju se je težko izogniti misli, da ima Avstrija strukturne težave s korupcijo na najvišji ravni. Četudi je bilo škandalov v zadnjih letih veliko, ti namreč v avstrijski politiki niso nov pojav.

Izjava.

Gotovo lahko razloge za to delno iščemo v avstrijski povojni zgodovini in tako imenovanem sistemu Proporz, pri čemer sta si dve največji stranki, konservativna ÖVP in Socialdemokratska stranka Avstrije, krajše SPÖ, dolga leta delili položaje in vpliv glede na delež glasov, prejetih na volitvah. Šlo je za nekakšen dogovor o delitvi moči, ki je nastal zavoljo umirjanja strasti po drugi svetovni vojni in se obdržal do leta 1966. Predsednik zveze sindikatov je bil na primer iz SPÖ, predsednik zveze kmetov pa vedno iz ÖVP. Enako je veljalo za direktorje državnih podjetij ter ministre in sekretarje, ki so bili načeloma iz nasprotnih strank, pa tudi za direktorje radia in televizije.

Izjava.

Če vladna korupcija v Avstriji ni nekaj pretresljivo novega, pa je nekoliko bolj svež odziv obtoženih vladnih pomembnežev na omenjene očitke. Kurz se je namreč odločil za diskreditacijsko politiko in na družbenih omrežjih ter v javnih izjavah odkrito napada preiskovalce, tožilstvo in novinarje. V javnem pismu je na primer zapisal: »Napačna dejstva in napačne predpostavke v javno objavljenih kartotekah ne povzročajo le izgube ugleda zadevnih posameznikov, temveč lahko tudi povzročijo škodo ugledu – zlasti v tujini – zvezne vlade in s tem celotne Republike Avstrije.«

Izjava.

Po mnenju Heinischa je presenetljivo predvsem to, da pravosodni sistem napadajo konservativni politiki.

Izjava.

Posledica korupcije in napadov na pravni sistem pa je predvsem nezaupanje volivcev v politični sistem.

Izjava.

Med redkimi stvarnimi spremembami, ki bi jih lahko povzročila serija škandalov v zadnjih letih, je sprememba sistema državnega tožilstva v Avstriji.

Izjava.

Gotovo pa je razlog za spremembo v konservativnih srcih in za nekatera razkritja na ministrstvu tudi dejstvo, da pravosodja po dolgih letih zdaj prvič ne vodi nekdo iz njegovih vrst.

Izjava.

Avstrijski boj proti korupciji, zakoreninjeni na najvišjih položajih, tako trenutno vodi predvsem ministrica, rojena na Balkanu. Zaključke iz tega, drage poslušalke in poslušalci, potegnite sami.

OFFsajd sta pripravila Koruza in vajenec Srđan.

Izjava.