Zeleni v posteljo s Kurzem

Dolgotrajna koalicijska pogajanja avstrijskih parlamentarnih strank so se končala. Naši severni sosedi se obeta nenavadna vlada nepričakovanih koalicijskih partnerjev – konservativne Avstrijske ljudske stranke, ki je s Sebastianom Kurzem na čelu vladala že v prejšnjem mandatu in na zadnjih volitvah še izboljšala svoje prepričljivo vodstvo pred ostalimi strankami, ter Zelenih. 

Stranka Zelenih je po notranjem kolapsu in izpadu iz parlamenta na volitvah 2017 na letošnjih volitvah dobila presenetljivih 14 odstotkov, k čemur je sicer verjetno prispeval tudi propad alternativne levo-zelene strančice Zdaj, katere volivci so prešli k Zelenim. Pod vodstvom Wernerja Koglerja tako Zeleni prvič v avstrijski zgodovini vstopajo v vlado. Sodelovanje tradicionalno levih Zelenih s konservativno ljudsko stranko niti ni tako zelo presenetljivo, kot se morda zdi na prvi pogled. Koalicijska pogajanja med strankama so potekala že leta 2002, a so propadla, med drugim tudi zato, ker je bilo tedanje vodstvo Zelenih obtoženo izsiljevanja članov, ki so koaliciji nasprotovali. V notranjih bojih, ki so stranko pretresli pred dvema letoma in zaradi katerih so Zeleni za kratek čas izpadli iz parlamenta, pa se je odcepil radikalnejši strankin podmladek, ki je oblikoval skupno listo s komunistično stranko. Zeleni so torej očiščeni levih radikalcev trenutno edina dovolj velika stranka v avstrijskem parlamentu, ki je sposobna vstopiti v vlado s konservativci. 

Politolog Reinhard Heinisch s solnograške univerze meni, da gre pri vstopu Zelenih v koalicijo s konservativci za še ne viden parlamentarni eksperiment.

Izjava.

Razlike med strankama so velike, a je, kot je dejal Sebastian Kurz, mogoče braniti tako meje kot okolje. Pri tem oportunističnem zavezništvu s parlamentarnim nasprotnim polom pa se imata po Heinischevem mnenju obe stranki bati, da ju bo volilna baza zaradi nenačelnosti zapustila. 

Izjava.

Heinisch meni, da s koalicijo tvegajo še posebej Zeleni, vendar glavnina volilnega telesa Zelenih odločitev za koalicijo vidi kot racionalno. 

Izjava.

Koalicijski dogovor predvideva delitev ministrstev, pri kateri so Zeleni izpogajali razmeroma mnogo. Poleg ministrstva za socialo, ministrstva za pravosodje in verjetno še enega ministrstva so dobili tudi ministrstvo za okolje, preoblikovano v superministrstvo, ki zajema tudi področje infrastrukture in prometa. Heinisch je pojasnil delitev ministrstev.

Izjava.

Zeleni bodo dobili tudi ministrstvo za pravosodje, ki je še posebej relevantno po korupcijskih aferah, ki so med drugim spodnesle tudi prejšnjo vlado, natančneje prejšnje koalicijske partnerje konservativcev, skrajno desne svobodnjake. Ministrica, ki obljublja, da bo bdela nad transparentnostjo in raziskala pretekle grehe parlamentarcev, je Alma Zadić, ki je v Avstrijo prispela v devetdesetih kot begunka iz Jugoslavije. Pomen ministrstva za Zelene pojasni Heinisch. 

Izjava.

 

Vendar pa koalicijski dogovor ni tako prijazen do vseh beguncev. Kolegica jugoslovanske begunke bo namreč Susanne Raab, ministrica novega ministrstva za integracijo, seveda v rokah Ljudske stranke, ki že napoveduje boj proti »političnemu islamu«. 

Heinisch sicer meni, da koalicija kljub notranjim napetostim lahko uspe ter postane vzor tudi Nemčiji. 

Izjava.

Vendar pa uspeh seveda ni edina možnost. Heinisch predvideva štiri mogoče scenarije, po katerih lahko krene usoda avstrijske koalicije. 

Izjava.

Pa vendar koalicijski dogovor še ni dokončno sklenjen. O vstopu v koalicijo bodo Zeleni glasovali še na strankinem kongresu konec tedna. 

Izjava.

Vendar pa zavrnitev vstopa v koalicijo ni zelo verjetna in Avstrija bo najverjetneje s Kurzem na čelu varovala svoje okolje pred nuklearno energijo in begunci.