Obnova po izbiri
Sredi predvolilne zaposlenosti s kmečkimi protesti in pomočjo Ukrajini je Evropski parlament pred iztekom mandata uspel potrditi Uredbo o obnovi narave. Deklariran namen uredbe, ki jo je Evropska komisija predlagala leta 2022, so obnova in ohranjanje ekosistemov ter povečanje biodiverzitete. To bo po obljubah Komisije prispevalo tudi k boju proti podnebnim spremembam. A začetni predlog je bil bolj ambiciozen in strožji od sprejete različice, saj so uredbo predvsem zaradi nasprotovanja konservativne Evropske ljudske stranke, po številu evroposlancev najštevilčnejše, močno okrnili. Dokončno morajo uredbo potrditi še predstavniki držav članic v Evropskem svetu.
Uredba predvideva, da bi morale države članice do leta 2030 zagotoviti obnovo vsaj 30 odstotkov kopenskih in vodnih ekosistemov, ki po opredelitvi samih držav članic niso v dobrem stanju. Uredba večinoma cilja na obnovo ekosistemov, ki niso povezani s kmetijstvom, kot so močvirja, gozdovi in travniki. Prav tako uredba predvideva zmanjšanje uporabe pesticidov v kmetijstvu in obnovo morskih ekosistemov.
Pomen uredbe predstavi Guy Pe'er iz Helmholtzovega centra za okoljske raziskave v Nemčiji – prvopodpisani pod peticijo 6000 znanstvenikov v podporo uredbi.
Nasprotniki uredbe v Evropskem parlamentu, na čelu z Evropsko ljudsko stranko, o uredbi trdijo predvsem, da ogroža prehransko varnost. Pred njenim sprejetjem so z ločenim glasovanjem skušali doseči popolno zrušenje uredbe, a za to niso zbrali večine. So pa pri sprejeti različici dosegli omilitve. Predvsem je do omilitve prišlo pri obveznosti izpoljnevanja določb 9. člena uredbe. Tako bodo kmetje lahko prostovoljno odločali o izpolnitvi okoljskih zahtev. Podrobneje Pe'er:
Svoje nasprotovanje Uredbi o obnovi narave in mnenje o končni kompromisni verziji predstavi evroposlanec iz Slovenske ljudske stranke, Franc Bogovič.
Prvotni predlog bi države obvezal k obnovi mokrišč in šotišč. Sodelovanje kmetov pri obnovi sotišč pa je nazadnje postalo povsem prostovoljno, saj so nasprotniki uredbe trdili, da predstavlja ta del uredbe prevelik poseg v obdelovalno zemljo, kar bi ogrozilo tudi prehransko varnost. S tem se Pe'er ne strinja.
Sprejemanje uredbe je potekalo med valom kmečkih protestov po Evropi, ki jih v veliki meri žene nasprotovanje okoljskim ukrepom. Na zaščito kmetov so se tako sklicevali tudi nasprotniki uredbe. Na »prokmečke« pomisleke odgovarja Pe'er.
Prvotni predlog je predvideval tudi okrog polovično zmanjšanje uporabe pesticidov, v končni verziji pa ni strogega cilja, tudi ker bi po prepričanju nasprotnikov to zmanjšalo količino pridelka. Da to ne drži, saj bi se pesticide umikalo skupaj z drugimi ukrepi, trdi Iryna Herzon, profesorica agroekonomije na helsinški univerzi in skupaj z Guyem Pe'erom soavtorica članka o znanstvenosti argumentov proti uredbi.
Predlog uredbe so prvotno zavračali na parlamentarnem odboru za ribolov, saj bi po mnenju članov odbora povečanje površin zaščitenih morskih območij zmanjšalo obseg ulova ribičev. A situacija je pravzaprav obratna, meni Herzon. Obnova morskih ekosistemov je nazadnje v uredbi ostala.
Ključne spremembe uredbe so v odlaganju rokov za doseganje ciljev obnove narave v daljno prihodnost, konkretno v leto 2050. Poleg tega se v uredbo uvrstili določbo, ki omogoča začasno zamrznitev izvajanja ukrepov v primeru ogroženosti evropske prehranske varnosti. Podrobneje o možnosti zamrznitve določil uredbe Pe'er.
Veliko velikih besed, a bolj malo čivkanja in kvakanja, torej.
OFFsajd sta pripravila vajenec Petar in Matej.
Vir fotografije: MOs810, Wikimedia Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj