Po fojbah - fojbe
Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je ob odprtju plenarnega zasedanja parlamenta poskušal razrešiti diplomatsko zagato med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Opravičil se je namreč za svoje besede v govoru na slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve fojb v Bazovici pretekli konec tedna. Tam se je spomnil na italijanske žrtve povojnih pobojev v Dalmaciji, Istri in na Primorskem, ob zaključku pa je nazdravil italijanski Istri in italijanski Dalmaciji.
Na plenarnem zasedanju je Tajani povedal, da je z govorom želel prenesti sporočilo miru in obsoditi vse totalitarne režime. Slovesnosti ob dnevu žrtev fojb so se udeležili še nekateri italijanski politiki, med njimi notranji minister Matteo Salvini, ki je v svojem govoru izenačil žrtve v koncentracijskem taborišču v Auschwitzu in žrtve fojb. O fašizmu in njegovih žrtvah na slovesnosti ni bilo slišati.
Nevenka Troha z Inštituta za novejšo zgodovino opozarja, da lahko takšni govori, kot so bili nedavno v Bazovici, obujajo sovraštvo iz preteklosti in vplivajo na zgodovinski spomin javnosti.
Kljub temu da se zgodovinski spomin razlikuje od posameznika do posameznika, Nevenka Troha povzame vplive na dojemanje zgodovine pri Italijanih.
Tajanijev govor moramo interpretirati tudi v luči bližajočih se volitev za Evropski parlament. Kot povzame Troha, je politična strategija, ki se opira na revizijo zgodovine, pričakovana.
Troha dodaja, da je še bolj zaskrbljujoče dejstvo, da je podobno demagogijo, kot jo pričakujemo od desničarskih politikov, prevzela tudi leva italijanska politična opcija.
Do dogajanja v Bazovici so se opredelili tudi slovenski in hrvaški politiki. Predsednik Borut Pahor je s pismom opozoril italijanskega predsednika Sergia Mattarello na zgodovinski revizionizem italijanskih politikov, podobno so se v javnih izjavah odzvali zunanji minister Miro Cerar ter nekateri državni in evropski poslanci. Tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović in premier Andrej Plenković sta obsodila Tajanijev govor.
Med glasnejšimi je bil slovenski evroposlanec Ivo Vajgl, ki ga je že prejšnji teden zmotila zgodovinska razstava v Evropskem parlamentu z naslovom Vzhodna meja. Ta je spomnila na žrtve povojnega nasilja jugoslovanske vojske, pozabila pa je na žrtve fašizma. Brošura o razstavi vključuje zemljevide, na katerih so pokrajine Primorska, Istra in Dalmacija vključene v italijansko državo. Z Ivom Vajglom se je pred nekaj minutami v Strasbourgu pogovarjal novinar Radia Študent Miha Turk.
Nevenka Troha pojasni, da gre za napredek v odzivu slovenskih politikov. Ti so se namreč do sedaj medlo odzivali na podobne manifestacije, ki se institucionalno dogajajo od leta 2004, ko je bil praznik spomina na žrtve fojb uzakonjen.
Seveda pa so politične stranke v Sloveniji ohranile večno razdeljenost. Evroposlanci stranke SDS so v javnme pismu navedli sledeče. Citiramo: “Evropski poslanci iz vrst SDS Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver spoštujemo nedavni poklon italijanske politike žrtvam revolucionarnega komunističnega nasilja. Strpna in k spravi ter miru usmerjena politika bi morala z enakimi vatli meriti tudi žrtve, ki so jih pobili tudi fašisti, na primer v okupiranem delu Slovenije v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja,” Konec citata.
V neposredni bližini monumentalne grobnice žrtvam fojb, kjer je slovesnost potekala, stoji spomenik bazoviškim žrtvam. Ta ohranja spomin na zločin iz leta 1930, ko je policija smrtno sodila štirim Slovencem, pripadnikom ilegalne protifašistične organizacije, predhodnice TIGR-a. Tudi tam vsako leto poteka slovesnost, a za razliko od počastitve spomina na žrtve fojb poteka v duhu italijansko-slovenskega prijateljstva, kot opiše Aleksander Koren, odgovorni urednik tržaškega časopisa Primorski dnevnik.
Koren zaključi današnji OFFsajd z opisom vsakdanjega razmerja med Italijani in zamejskimi Slovenci, ki se ne sklada s trenutno zaostrenimi diplomatskimi odnosi med Slovenijo in Italijo.
Ponovitvi tega OFFsajda lahko prislunete februarja 2020, ko bodo italijanski politiki zasedli govorniški oder ob 75. obletnici fojb.
Prikaži Komentarje
Komentiraj