Policijski punt
Policijski sindikat Slovenije je na današnji tiskovni konferenci pojasnil odločitev o izvedbi stavke slovenskih policistov, ki naj bi potekala 11. januarja naslednje leto. O razlogih za stavko predsednik omenjenega sindikata Rok Cvetko.
Kot pravi Cvetko, so se za stavko odločili predvsem zaradi vladnega neupoštevanja zadnjega stavkovnega sporazuma.
Ob tem Cvetko poudarja, da gre pri vseh zahtevah sindikata za že dogovorjene postavke, za katere naj bi bila sredstva že zagotovljena v okviru trenutno obstoječe plačne mase. Dodaten kamen spotike med ministrstvom in policisti je tokrat analiza zahtevnosti delovnih mest uniformiranih uslužbencev v javni upravi.Zgodba o analizi sega še v čas prejšnje vlade, ki je v sklopu dialoga s policijskimi sindikati podpisala sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev po policijski stavki v prvi polovici leta 2018. Namen in vsebino analize, ki je bila del tega dogovora, opiše doktor Branko Lobnikar, predstojnik katedre za policijsko dejavnost in varnostne vede v Mariboru.
Vlada je z naročilom analize zamujala, zdaj pa naj bi po mnenju Policijskega sindikata Slovenije z rezultati analize manipulirala. Da ima analiza določene pomanjkljivosti, se strinja tudi Lobnikar.
Točni stavkovni ukrepi sicer še niso znani, saj morajo v sindikatu potek stavke prilagoditi trenutnim razmeram, pove Cvetko.
A hkrati poudarja, da so v stavko zaradi – po njihovih besedah – nevzdržnega ravnanja ministrstva za notranje zadeve prisiljeni.
Na napoved stavke se je že odzval notranji minister Aleš Hojs, ki ne vidi razloga zanjo. V izjavi za javnost ob robu novinarske konference, na kateri je napovedal ustanovitev nove avtocestne policije, ki naj bi zaposlila dodatnih 200 policistov, je dejal, citiramo:
»Neodvisna revizija je pokazala, da ni razloga za dvig plač, in kot resorni minister ne morem početi nečesa izven okvirov, ki so se jih dogovorili. Če eden od sindikatov sporazum sedaj interpretira drugače, pa boste morali vprašati njih, zakaj je tako.«
Poleg tega je minister že včeraj na Twitterju v svojem klasičnem nonšalantnem in prostaškem slogu brez rabe ločil zapisal, zopet citiramo:
»S pričetkom stavke bomo na spletnih straneh ministrstva objavili plače policistov po posameznih policijskih upravah in policijskih postajah. Tako se bo vsak lahko sam prepričal ali je stavka upravičena. Predvsem pa bo to lahko primerjal s plačami medicinskih sester, vojakov .....«
Odgovarja Cvetko.
Poleg tega so po mnenju sindikata plače policistov, na katere se osredotoča minister, le del njihovih stavkovnih zahtev, ki govorijo o širši potrebi po ureditvi kadrovske situacije v policiji. Poleg tega se jim zdijo brezpredmetne navedbe nekaterih predstavnikov ministrstva in vlade, da so se plače policistov v zadnjih letih prekomerno dvignile.
Cvetko ob tem še dodaja, da je omenjene dodatke za delo med pandemijo predlagala prav sedanja vlada z ministrom Hojsom na čelu, zato se mu tak odziv zdi dvoličen. Zavrača tudi vse očitke, da naj bi bila stavka politično motivirana, saj naj bi vlada rušila policijo in ne obratno. Po Cvetkovih besedah je minister večino komunikacije s predstavniki zaposlenih prepustil državnemu sekretarju Francu Kanglerju, ki pa večino pogovorov opravlja neformalno in – po oceni Cvetka – brez pravega zanimanja za rešitev razmer.
Z dialogom imajo manj težav v drugem policijskem sindikatu, Sindikatu policistov Slovenije, v katerem so na napoved stavke odgovorili z izjemnim, s cinizmom nabitim odgovorom, ki vključuje pasaže, kot je:
»Iskreno izražamo zadovoljstvo, da smo predstavnike PSS z argumentiranim strokovnim pristopom ter na podlagi dolgoletnih izkušenj dela v policiji uspeli prepričati, da je tudi PSS pričel slediti našim namenom in ciljem.«
Sindikalnim kolegom odgovarjajo, da se stavke ne bodo udeležili kljub strinjanju s stavkovnimi zahtevami, ki naj bi jih vse po vrsti prvi tako ali tako predlagali oni. Kot razlog za nesodelovanje pri stavki so navedli trenutne razmere, v katerih po njihovem mnenju ni smotrno stavkati, poleg tega pa bi zaradi vseh dodatnih omejitev stavkovnih postopkov v kriznih časih to bila le stavka na papirju. Cvetko se s tem ne strinja.
Če je kdo ob vsem tem dogajanju in različnih organizacijah s preveč podobnimi imeni že malo zmeden, mu seveda ne moremo zameriti. Del krivde za to zmedo pa morajo na svoja pleča prav gotovo prevzeti odgovorni na ministrstvu – tako v zdajšnji vladi kot tudi v prejšnjih. Ta zmeda namreč neposredno vpliva tudi na javno percepcijo delovanja policije in na njeno učinkovitost, pravi Lobnikar.
Stavka sicer za zdaj še ni gotova, ker v Policijskem sindikatu Slovenije še vedno upajo na začetek dialoga z delodajalci in razrešitev stavkovnih zahtev. Vsaj glede na trenutne odzive z vladne strani pa na takšen razplet najverjetneje ne moremo računati. Ob tem še ni znano stališče vrha policije, ki je sindikalne zahteve v preteklosti ob spoštovanju stavkovne zakonodaje previdno podpiralo.
Najverjetneje lahko torej v sredini januarja pričakujemo kakšnega policista manj na cesti in pri nadzoru izvrševanja vladnih ukrepov. Ali je to dobro ali slabo, pa v redakciji prepuščamo v oceno vam, drage poslušalke in poslušalci.
Prikaži Komentarje
Komentiraj