Razen papirjev nič novega
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v telefonskem pogovoru hrvaškega kolega Davorja Božinovića opozoril na povečano število tako imenovanih nezakonitih migracij na meji med državama in ga pozval, naj Hrvaška, tako kot Slovenija, okrepi nadzor na meji. Največja koncentracija prehodov meje je na območju naselja Rigonce v občini Brežice, kjer se po Poklukarjevih trditvah zgodi 90 odstotkov vseh neregularnih prehodov meje. Slovenska demokratska stranka je situacijo izkoristila za novo protimigrantsko kampanjo, poslanska skupina SDS bi na mejo tako poslala vojsko, zahtevala pa je sklic nujne seje parlamentarnega odbora za notranje zadeve. V soboto je Poklukar skupaj s šefom policije Senadom Jušićem, ki ima po novem polni mandat, tudi obiskal Rigonce in brežiškega župana Ivana Molana. Poklukar je Molanu, ki je član SDS, tudi obljubil, da na območju še ne bodo odstranili panelne ograje na meji, Jušić pa je na meji napovedal poostren nadzor.
Razlogi za povečano število prehodov meje na območju občine Brežice so kompleksnejši od trditev Slovenske demokratske stranke. Poslanka Anja Bah Žibert je zatrdila, da na porast številk vpliva nerazumna odločitev vlade, da z meje začne odstranjevati ograjo. A sam Poklukar je obljubil, da ograja ostaja, iz česa lahko sklepamo, da ograja na dotičnem delu meje še vedno stoji.
Razloge je treba iskati na Hrvaškem. Tamkajšnja policija je v drugi polovici lanskega leta migrantom začela množično vročati odločbe o povratku, ki so od njih zahtevale, da v sedmih dneh zapustijo Hrvaško in evropski gospodarski prostor. V tem času so imeli pravico zadrževanja na hrvaškem ozemlju. Z letošnjim marcem pa so hrvaški policisti na podlagi hrvaškega zakona o mednarodni zaščiti migrantom v Slunju na meji z Bosno in Hercegovino začeli množično vročati potrdila o registraciji prosilcev za azil. Po dokumentih imajo prosilci za azil 24 ur časa za zglasitev v zagrebškem azilnem centru. Kako ta potrdila delujejo, pojasni Marijana Hameršak, koordinatorica projekta Evropski režim iregulariziranih migracij na periferiji Evropske unije. Projekt izvajajo na hrvaškem Inštitutu za etnologijo in folkloristiko.
Gre za standardni postopek, ki ga mora izvajati država ob vstopu begunca v državo. S tem begunec izrazi namero podaje prošnje za azil, za azil pa formano zaprosi kasneje, v azilnem domu. Ker je Hrvaška taka potrdila o registraciji prosilcem za azil začela izdajati spomladi, ko so vremenske razmere za poskus prečkanja zastraženih meja najbolj ugodne, se je povečala tudi potreba po novem azilnem centru na Hrvaškem. Pojasnjuje Silvia Maraone, koordinatorka italijanske nevladne organizacije krščanskih delavcev Ipsia za Bosno in Hercegovino. Sogovornica je trenutno v Bihaću na severozahodu Bosne.
Dokument od bodočih prosilcev za azil zahteva, da se morajo v 24 urah zglasiti v Zagrebu. Odločbe o povratku so namreč skupaj z neravnanjem hrvaških oblasti, ki niso uredile zadostnih nastanitev, povzročile, da so se migrantje več dni morali zadrževati na ulicah Zagreba ali Reke. Čakali so namreč na prevoz prek Slovenije. Že tedaj je Hrvaška vzpostavila nekakšen neformalen koridor za migrante, z novimi dokumenti, ki jih prosilcem za azil vroča policija, pa skuša pospešiti njihov odhod iz države.
Naslednje leto bo predvidoma začel veljati nov evropski pakt o migracijah in azilu, ki predvideva nove postopke na meji. Politični dogovor o novi protimigrantski evropski zakonodaji so predstavniki držav članic že dosegli, a dokončna verzija pakta še ni formalizirana. Kot pravi Hameršak, gre v ozadju registracije prosilcev za azil in gradnje registracijskih centrov najverjetneje že za usklajevanja s paktom.
Begunci so torej prisiljeni h koncentriranemu prihodu v Zagreb, kar pojasni tudi lokacijo prehoda meje s Slovenijo. V soboto je hrvaški tabloid Jutarnji list zatrdil, da migrantom pot olajša policija z organiziranim prevozom. To so na trobilu Slovenske demokratske stranke, znanem pod imenom Demokracija, takoj prevzeli, citiramo: »Vrh vsega jim del poti olajšajo kar policisti z organiziranimi prevozi«. Vendar Silvia Maraone opozarja, da za to ni dokazov.
Prav tako se z novimi formalnimi postopki hrvaških policistov niso zares spremenile njihove neformalne prakse. Pushbacke ljudi iz Hrvaške v Bosno policija še zmeraj izvaja.
Pri južnih sosedih se torej prakse pushbackov kljub vsem dokumentom nadaljujejo. Na naši strani Kolpe pa si desničarji očitno želijo, da bi jih bilo še več.
Foto: Občina Brežice
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj