Srečno pri prestrukturiranju!
Srečno! Tradicionalni knapovski pozdrav, ki ga je dnevno moč slišati pod tremi ugrezninskimi jezeri Šaleške kotline in širše v Savinjsko-šaleški regiji, edini aktivni premogovni regiji v Sloveniji. Premogovnik Velenje kot osrednje gonilo zagotavljanja gospodarske in demografske blaginje v regiji obratuje že od leta 1875, termoelektrarna Šoštanj pa Slovenijo z električno energijo oskrbuje od poznih petdesetih let prejšnjega stoletja. Trenutno TEŠ zagotavlja tretjino vse slovenske električne energije. Z zavezanostjo Pariškemu sporazumu in s tem vedno novim svežnjem evropske in nacionalne podnebne zakonodaje pa je regija primorana opustiti premogovniško in posledično termoenergetsko dejavnost.
Velenje, Šoštanj in celotna Šaleška kotlina bodo tako postali območje dolgotrajnega iskanja energetskih, gospodarskih in socialnih alternativ. Šaleški energetski steber namreč posredno zagotavlja dobrih 5000 delovnih mest, tretjino vseh v regiji. Te bodo morali v Velenju nadomestiti predvideno do leta 2033, saj je Ministrstvo za infrastrukturo marca obravnavalo osnutek nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki opustitev izkoriščanja lignita načrtuje 21 let prej, kot je bilo to sprva predvideno z Noveliranim investicijskim programom postavitve bloka TEŠ 6. Ključni proces za preprečevanje demografske in socialne katastrofe kot tudi za zagotavljanje energetske oskrbe je torej gospodarsko prestrukturiranje regije. To je sedaj zaradi neusklajenosti akterjev pristojnih za pravični prehod izjemno pomanjkljivo opredeljeno, čas, v katerem bi morali prestrukturiranje izvesti, pa je bistveno krajši od načrtovanega. Na Mestni občini Velenje so letos ustanovili urad za gospodarski razvoj in prestrukturiranje. Karla Sitar, vodja urada, razloži, zakaj je proces prestrukturiranja neizbežen.
Slovenija naj bi z letom 2033 torej ostala brez znatnega deleža energetske oskrbe. TEŠ namreč ne le zagotavlja tretjino slovenske elektrike, ampak je tudi tisti vir, ki se prilagaja porabi in deluje predvsem takrat, ko je povpraševanje najbolj visoko. Letnica opustitve premogovniške dejavnosti naj bi bila fleksibilna, v odvisnosti od okoliščin in hitrosti postopkov, ki bodo stekli v prihodnjih letih. Osnutek nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij še ni potrjen, jasno je le, da so ob njegovi potrditvi nujni spremljevalni zakoni.
Ob Zakonu o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje se je Mestna občina Velenje zavzela za oblikovanje Zakona o prestrukturiranju Savinjsko-šaleško regije.
Svet Mestne občine Velenje je aprila potrdil sklep o stališčih občine do Osnutka nacionalne strategije. Prestrukturiranje bo tako načrtovano in, upajmo, tudi izvedeno po temeljih načelih pravičnega prehoda.
Najbolj vprašljiv dejavnik izvedbe smotrnega prestrukturiranja je zagotavljanje zadostne količine finančnih sredstev. Evropska komisija je z vzpostavitvijo Mehanizma za pravičen prehod zagotovila 235 milijonov evrov za prestrukturiranje Zasavske in Savinjsko-šaleške regije, kar je po ocenah lokalne skupnosti znatno premalo za močno potreben prehod po načelih pravičnosti.
Zaprtje Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj bo bistveno okrnilo preskrbo z električno energijo na nacionalni ravni, regionalno največjo skrb povzroča tudi preskrba s toplotno energijo. Termoelektrarna Šoštanj Šaleško kotlino namreč oskrbuje z daljinskim ogrevanjem. Prebivalci kotline niso odvisni od samostojne kurjave za potrebe ogrevanja, tudi hišni bojlerji so izjemno redki, saj so po kotlini speljani vročevodi. Ob močnem sneženju so cevovodi zaradi toplote vidni kot zelene linije med belo odejo. Toplotno ogrevanje se je v kotlini v zadnjem času že večkrat podražilo zaradi vse dražjih emisijskih kuponov, s koncem izkoriščanja lignita bi cena ogrevanja še dodatno narasla. Zato je velenjska občina ob pozivu Ministrstva za okolje naročila izdelavo študije izvedljivosti za monosežig blata iz komunalnih naprav. Če bi študija nakazala okoljsko vzdržnost monosežiga, bi lahko ta predstavljal pomembno ogrevanjsko alternativo.
Izgradnja mesta Velenje je stekla z začetkom obratovanja Termoelektrarne Šoštanj. Prototip socialističnega mesta se je oblikoval izključno na temeljih premogovništva. Premogovnik Velenje je v začetku obratovanja zaposloval večino moške populacije kotline, in da bi v skladu s socialističnimi načeli zagotovili delovna mesta za žensko populacijo, so v Velenju ustanovili Gorenje.
Eno vodilnih evropskih podjetij z belo tehniko je leta 2018 kupila kitajska multinacionalka Hisense. Privatizacija je v kotlini sprožila strah pred odpuščanjem, kar so napovedali v vodstvu Gorenja. Temu so sledili protesti s hupanjem v krožiščih in velike propagandne akcije velenjske občine. Napovedi o odpuščanjih se niso uresničile, delavce je rešila nova proizvodnja televizorjev. A zadostno število delovnih mest zdaj močno ogrožajo načrti o zapiranju premogovnika in termoelektrarne. Čeprav je zagotavljanje nadomestnih delovnih mest negotovo, so na velenjski občini optimistični.
Formalnega načrta o zagotavljanju nadomestnih delovnih mest ni na vidiku. Po načelih pravičnega prehoda je do prenehanja izkopavanja premoga treba nadomestiti vsaj 5 tisoč delovnih mest s primerljivo ali višjo dodano vrednostjo od sedanje s poudarkom na okoljski vzdržnosti. Nadomestila bi jih lahko 4 večja podjetja, ki jih na občini niso želeli imenovati, prav tako nepojasnjeno ostaja, kakšna je višja dodana vrednost teh delovnih mest. Negotovosti navkljub so tudi glede tega na občini optimistični.
Knapovska identiteta Velenja in regije po zaprtju premogovnika vsaj v prvih desetletjih gotovo ne bo usahnila, kljub temu da bo od stvarnosti današnjega rudarjenja lignita ostala zgolj muzealna in etnološka plat.
Na velenjski občini ravno zaradi knapovske identite mesta in težavnosti naglega in breznačrtnega prestrukturiranja pogrešajo dialog, ki bi ga bilo treba voditi z delovno skupino na Ministrstvu za okolje. Večina pobud, ki so jih naslovili na ministrstvo, je ostala neuresničenih. Med tamkajšnjimi prebivalci je posledično čutiti razočaranje nad državo, ki do lokalne skupnosti ostaja brez posluha.
Prestrukturiranje regije in predvsem ravnanje po načelih tako imenovanega pravičnega prehoda bo dodobra spremenilo gospodarsko, socialno, okoljsko in energetsko podobo regije. Evropske strategije in sporazumi, državni načrti ter lokalne zahteve so daleč od usklajenosti, kar je v Šaleški kotlini privedlo do negotovosti. Morebitno pomanjkanje delovnih mest in neučinkovit proces prestrukturiranja bi lahko regijo vodila v nerešljivo situacijo, ugodnejši scenarij bi zagotovil gospodarsko rast in resnične strukturne spremembe, a je zgolj na podlagi nepotrjenih osnutkov in nenapisanih zakonov o tem prehitro razmišljati.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj