Svetina varuh moj, bodi vedno tu z menoj
Skorajda celoten državni zbor je včeraj dahnil usodni “da” oziroma “za” Petru Svetini, ki bo tako 23. februarja postal novi varuh človekovih pravic. S predlogom predsednika republike se je strinjalo 89 poslancev, manjkal je le Marko Bandelli. Preden spregovorimo o liku in delu Petra Svetine, doslej specialnega pedagoga, podjetnika in delavca na področju socialnega varstva, najprej prisluhnimo njegovemu razmisleku o konceptu človekovih pravic. So te dane od Boga? So izpeljava človekovega racia in njegove narave ali zgolj konvencija in družbeni konstrukt?
Peter Svetina poudarja dvojno naravo človekovih pravic. Te po njegovem izvirajo iz človeka samega - manifestirajo pa se kot posledica družbenih razmerij in konvencije. Ali glede na zgodovinsko spreminjajočo se vsebino koncepta dopušča tudi širjenje in oženje pravic v prihodnosti?
Pri sodobnem pojmovanju pravic te pogosto trčijo druga ob drugo. Pravice dveh posameznikov ali družbenih skupin se v nekaterih primerih izključujejo. Kako bi presojal kolizije pravic?
Peter Svetina, novoizvoljeni varuh človekovih pravic, prioritetnih področij ne želi izpostavljati. Meni, da bi s tem, ko bi dal prednost eni zadevi, avtomatično zmanjšal vrednost drugim. Obenem priznava, da je dolgoletno delo na področju socialnega varstva v njem pustilo določeno afiniteto do robnih skupin.
Posvetimo se dosedanji karieri izvoljenega varuha. Rodil se je 6. aprila 1965. Leta 1989 je na Pedagoški akademiji pridobil strokovni naslov specialni pedagog za duševno prizadete, po strokovnih izpitih je leta 2005 končal tudi šolo za direktorje v socialnem varstvu.
Po študiju se je zaposlil na osnovni šoli kot učitelj, leto pozneje pa je sodeloval pri ustanovitvi bivalne enote v Domu počitka Mengeš, katere vodenje je tudi prevzel. Sodeloval je tudi v skupinah Zveze društev Sožitje.
Nekaj let je deloval pri organizaciji Lebenshilfe na avstrijskem Koroškem. Maja 1995 se je kot vzgojitelj zaposlil v Slovenskem šolskem društvu Celovec.
Leta 1999 se je vrnil v Slovenijo in prevzel naloge pomočnika direktorja v Varstvenem delovnem centru INCE v Mengšu, nato pa je bil decembra 2003 imenovan za direktorja. Bil je član in nato predsednik izvršnega odbora Skupnosti varstveno-delovnih centrov.
Z združenjem za duševno zdravje Šent je sodeloval pri ustanovitvi zaposlitvenega centra Karso v Pivki, kjer je od oktobra 2008 do decembra 2015 opravljal funkcijo direktorja. V obdobju od 2013 do 2018 je bil član sveta Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij. V tem času je bil tudi član predsedstva Hokejske zveze Slovenije, zadolžen za razvoj ženskega hokeja. Trenutno opravlja funkcijo strokovnega direktorja zavoda za socialno podjetništvo na podeželju Grunt.
V svoji predstavitvi pri predsedniku Borutu Pahorju je izpostavil, da si želi več sodelovanja s stroko in civilno družbo. Ta ga je nenazadnje Pahorju tudi predlagala v imenovanje. Pod njegovo kandidaturo sta se podpisala nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija in Center KORAK za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo. Razloge za to potezo predstavi Bogdan Dobnik, predsednik Ozara Slovenija.
Je pa Petra Svetino pot zanesla tudi v politično-funkcionarske vode. Med letoma 2007 in 2008 je opravljal delo svetovalca v kabinetu ministra za okolje in prostor. Takrat je ta funkcija v prvi Janševi vladi pripadala predsedniku Slovenske ljudske stranke, Janezu Podobniku, ki ima na Petra Svetino lepe spomine.
Slovenska tiskovna agencija je marca 2001 poročala, da naj bi bil Peter Svetina med kandidati za glavnega tajnika takrat združene Slovenske ljudske stranke in krščanskih demokratov. Ga je mikal resen ovinek v strankarske vode?
Svetina trdi, da je iz SLS-a izstopil zaradi nestrinjanja s politiko stranke do družinskega zakonika. Gre za zakon, ki je leta 2012 padel na referendumu in je med drugim predvideval, da eden izmed partnerjev v istospolni partnerski zvezi lahko posvoji partnerjevega biološkega otroka. SLS je zakonu nasprotoval.
Vrnimo se k aktualnim zadevam. Rekordno podporo Petru Svetini v državnem zboru so nekateri tolmačili kot njegovo neškodljivost, nespornost in posledično nenevarnost celotni politični mavrici. Da se v javnosti ustvarja tak občutek, priznava tudi sam.
Formalnopravno sta najmočnejši orožji varuha človekovih pravic ustavna pritožba zoper nespoštovanje človekovih pravic v sodnem postopku in zahteva za presojo ustavnosti. Trenutna nosilka funkcije varuha človekovih pravic Vlasta Nüssdorfer je ustavnemu sodišču v presojo poslala dva produkta oblastne histerije - Zakon o obrambi in Zakon o tujcih. Kako novoizvoljeni varuh gleda na morebitno neustavnost omenjenih aktov?
Slovenija tako s Svetino dobiva petega ombudsmana po vrsti. Ali je široka politična podpora znanilo nemotečega varuha ali varuha, ki bo pri svojih opozorilih imel posluh celotne oblasti, pa bo pokazal čas.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj