Tri, štiri – brez pravic
Delovno sodišče v Bruslju je odločilo, da dostavljavci hrane britanskega podjetja Deliveroo niso zaposleni delavci, ampak imajo status samozaposlenih in jim zato ne pripada socialna varnost redno zaposlenih delavcev. Delavci so s pomočjo sindikatov trdili, da Deliveroo uporablja napačno definicijo samozaposlenega delavca, zato da mu ne bi bilo treba zagotavljati pravic delavcev, kot sta zavarovanje v primeru poškodbe in plačana bolniška odsotnost ali dopust. Poleg tega domnevno samozaposleni dostavljavci hrane ne uživajo vseh svoboščin, ki navadno pripadajo samozaposlenim – ne morejo denimo zavrniti določenih dostav. Belgijska inšpekcija dela, na katero so se najprej obrnili predstavniki dostavljavcev, je od podjetja Deliveroo zahtevala, da spremeni status dostavljavcev, vendar je sodišče odločilo ravno nasprotno. Martin Willems, član sindikata CSC, ki je zastopal nekatere izmed dostavljavcev v sodnem sporu, opozori, da je v bistvu samo petnajst odstotkov dostavljavcev registriranih kot samozaposlenih, ostali po belgijskem pravu ne spadajo v nobeno izmed dveh omenjenih kategorij. Sodišče je odločilo, da bi morali biti vsi delavci obravnavani kot samozaposleni.
Sindikat se bo na odločitev sodišča pritožil. Želijo si predvsem, da bi se položaj tistih, ki delajo za platforme, kakršna je Deliveroo, natančno opredelil. Vlado pozivajo, naj razreši status tistih, ki delajo v tako imenovani delitveni ekonomiji. Kot je bilo povedano, se je delovno sodišče odločalo, ali so dostavljavci samozaposleni ali zaposleni, tretjo kategorijo pa je zavrnilo. Willems razloži, kako to »tretjo kategorijo« dopušča trenutna zakonodaja.
Odločitev belgijskega sodišča je še podčrtala nemoč delavcev, ki delajo v okviru digitalnih platform. V resnici glavna inovacija digitalnih platform in delitvene ekonomije ni bila tehnološka, ampak pravna. Ustvarile so se namreč nove oblike zaposlitve, ki so se izognile delovnim razmerjem, za katera je organiziranemu delavstvu uspelo doseči nekatere pravice. Digitalne platforme v prvi vrsti izkoriščajo slab družbeni in ekonomski položaj svojih delavcev. Razlaga Ignacio Doreste iz Evropske konfederacije sindikatov.
Ta delovna razmerja naj bi v bližnji prihodnosti naslovila nova zakonodaja, ki jo želi zapovedati evropska direktiva, ki jo sedaj predlaga Evropska komisija. Dokument je še v prvi fazi oblikovanja, saj se bodo morali z njim strinjati še predstavniki držav članic v Evropskem svetu in Evropski parlament. Ko bo sprejeta končna različica, jo bodo morale države članice implementirati v svojo zakonodajo in šele ta bo začela urejati prekarnost delavcev digitalnih platform.
Bistvo direktive, ki jo je pripravila Evropska komisija, so nove definicije delovnega razmerja in samozaposlitve. Vse dosedanje sodne spore o tem vprašanju so sprožili delavci, ki so bili po svojem statusu samozaposleni in so morali dokazovati svojo redno zaposlitev. Direktiva pa predvideva nasprotno logiko. Delavci digitalnih platform bodo obravnavani kot zaposleni in podjetje bo moralo dokazovati, da so njegovi delavci v resnici samozaposleni. Za zaposlenega bo veljal vsakdo, ki izpolnjuje vsaj dva od petih kriterijev za prepoznavanje zaposlitve.
Prvi kriterij je določitev plače oziroma zaslužka. Zaposleni je tisti, ki mu platforma efektivno določi zaslužek ali zgornjo mejo zaslužka. Drugi pogoj je, da platforma od svojih delavcev zahteva uniforme ali izpolnjevanje drugih pravil v zvezi z videzom. Tretji kriterij je nadzor platform nad opravljenim delom in njegovo kakovostjo, četudi je to opravljeno z avtomatiziranimi elektronskimi sistemi. Naslednji kriterij je omejevanje delavcev pri organizaciji njihovega dela, predvsem delovnega časa, odsotnosti in sprejemanja posameznih nalog. Zadnji kriterij je omejevanje izbire delavcev, da opravljajo delo za druge ponudnike. Kot rečeno, mora platforma izpolnjevati dva izmed teh pogojev, da velja delavec za zaposlenega.
Direktiva zahteva tudi transparentnost računalniških algoritmov. Platforme bi morale po njej delavce obvestiti o delovanju algoritmov in jih opozoriti, za kaj vse se uporabljajo. Delavci bodo lahko zahtevali tudi obrazložitev teh avtomatskih odločitev, kar pomeni, da bo mogoča človeška revizija algoritma. Platforma bo poleg tega odgovorna tudi za delovne razmere, ki jih algoritem ustvari za delavce, katerih delo usmerja. Valerio de Stefano, profesor na Univerzi v Leuvnu, kot eno izmed najpomembnejših točk direktive izpostavi ravno pravila, ki se nanašajo na algoritme platform.
Za doseganje splošnega cilja, da se izboljša položaj tistih, ki tako ali drugače delajo pri platformah, kakršna je Deliveroo, je Evropska komisija poleg direktive pripravila tudi osnutek dodatnih smernic, ki bi samozaposlenim omogočile skupinsko pogajanje o razmerah, v katerih delajo. Nadaljuje de Stefano.
Pripravljena direktiva je pomemben korak naprej pri urejanju delovnih razmer za številne dostavljavce in voznike. Upravičeno je pričakovati, da bodo predlog podprle tudi druge institucije Evropske unije.
Preden bo predlagana direktiva prešla vse stopnje zakonodajnega postopka, tudi sprejetje posameznih novih zakonov v vseh državah članicah, ki naj bi onemogočili izkoriščanje prekarnega dela na digitalnih platformah, bo minilo še več let. V tem času se bo izkoriščanje nadaljevalo, ta industrija pa se hitro spreminja. Že sedaj smo priča hitri konsolidaciji med podjetji. Slovensko E-hrano je na primer kupil španski Glovo, še bolj razširjeni Wolt, sicer finsko podjetje, pa je kupila največja ameriška platforma DoorDash. Izkoriščanje delavcev, ki je odvisno od razmerja moči, se še vedno spreminja hitreje kot zakonodaja.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj