Turški Maček
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan se je vnovič izvlekel. Namesto poraza, ki so mu ga na predsedniških volitvah napovedovale predvolilne javnomnenjske ankete, je Kemala Kılıçdaroğluja, glavnega opozicijskega kandidata iz republikanske stranke, premagal za več kot štiri odstotke oziroma za več kot dva milijona glasov. Bo pa moral Erdoğan prvič, odkar se je odločil vladati s predsedniškega namesto s premierjevega stolčka, v drugi krog volitev. Dobil je namreč okoli 49,5 odstotkoa glasov, za zmago v prvem krogu pa bi moralo zanj glasovati prek 50 odstotkov volivcev. Kljub temu da še niso preštete vse glasovnice, je državna volilna komisija uradno sporočila, da bo za izvolitev predsednika potreben drugi krog. Očitno zmago je koalicija desnih strank, zbrana okrog vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj, znane kot AKP, dosegla na parlamentarnih volitvah. Tudi če se bo Kılıçdaroğluju v drugem krogu posrečil preobrat, bo moral vladati s parlamentom, v katerem bo večino še zmeraj obvladoval Erdoğan.
Da Erdoğan ni bil izvoljen že v prvem krogu, bi lahko razumeli kot uspeh opozicije. Toda Alp Kayserilioğlu, v Istanbulu živeč politolog, ki piše doktorat o hegemoniji in odporu v dobi vladavine Erdoğanove stranke, meni nasprotno – da je volilni rezultat glede na vse okoliščine za Erdoğana jasna zmaga.
Kemal Kılıçdaroğlu je nekdanji poslanec turškega parlamenta iz Republikanske ljudske stranke, ki jo je ustanovil oče turške republike Mustafa Kemal Atatürk. Na volitvah je Kılıçdaroğlu nastopal kot kandidat zavezništva šestih opozicijskih strank. Obljublja konec diktatorskega načina vladanja in ponovno vzpostavitev parlamentarne demokracije v Turčiji. Poleg Erdoğana in Kılıçdaroğluja se je v predsedniško bitko podal tudi Sinan Oğan, kandidat Stranke nacionalistične akcije, ki z Erdoğanovo stranko sodeluje, a je še bolj trdo desna od nje. Oğan je prejel približno pet odstotkov glasov, zaradi česar bi lahko bili njegovi volivci v drugem krogu odločilni.
Na referendumu leta 2017 so volivci podprli ukinitev funkcije predsednika vlade in spremembo sistema v predsedniško republiko. Zakonodajo je turški parlament kasneje potrdil z zavezništvom Erdoganove Stranke za pravičnost in Stranke nacionalistične akcije, krajše MHP. MHP je ustanovila svojo ulično militantno krilo, imenovano Sivi volkovi, ki ga stranka že desetletja uporablja za nasilno obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Parlamentarni prag je turški parlament lani znižal z 10 na 7 odstotkov. To pomeni, da mora stranka ali zavezništvo strank za izvolitev v parlament prejeti vsaj sedem odstotkov glasov. Včeraj je preboj v parlament uspel trem zavezništvom. To je uspelo ljudskemu zavezništvu, ki ga poleg AKP sestavljajo MHP in še dve konservativni stranki. Zavzeništvo bo imelo v parlamentu okrog 322 od skupno 600 sedežev. 212 sedežev je dobilo opozicijsko Narodno zavezništvo, sestavljeno iz šestih strank, ki so za predsednika podprle Kılıçdaroğluja. Delavsko in svobodnjaško zavezništvo, ki ga sestavljajo delavske, levičarske in svobodnjaške stranke, je osvojilo 66 sedežev. Zaradi parlamentarne razporeditve strank Diego Cupolo, urednik portala Turkey Recap, pojasnjuje, da bo turška politika v primeru Kiliçdaroglujeve zmage na predsedniških volitvah pristala v pat položaju.
V provinci Van na vzhodu Turčije je volitve na povabilo Demokratične ljudske stranke oziroma HDP v imenu Evropske levice opazovala članica Levice Valentina Škafar. Vprašali smo jo o morebitnih volilnih nepravilnostih.
Kot poroča Valentina Škafar, je večjo nepravilnost predstavljala tudi prisotnost vojske na voliščih v regijah s kurdskim prebivalstvom.
Kot pojasnjuje opazovalka, volilni dan ni minil mirno. Po zaprtju volišč je prišlo do več nasilnih incidentov.
Ali v primeru poraza obstaja možnost, da bi Erdoğan poskušal izpodbijati rezultat? Kayserilioğlu meni, da le v primeru izredno majhne razlike.
Po besedah Kayserilioğluja bodo o volitvah v drugem krogu odločali volilci stranke MHP. Komu bodo namenili svoje glasove, pa je v veliki meri odvisno od tega, koga bo podprl Sinan Oğan.
Po mnenju Diega Cupola bodo Oğanovi volivci v drugem krogu večinsko podprli Erdoğana.
Rezultat drugega kroga predsedniških volitev bo nedvomno pomembno vplival na širšo regijo Bližnjega vzhoda, kjer je Turčija ena vplivnejših držav. Vojaško in ekonomsko je namreč vpletena v širši regiji. Erdoğanova vlada je v zadnjih letih začela z eksplicitno ekspanzionistično zunanjo politiko; leta 2018 je okupirala sirsko planoto Afrin, ki je bila pred tem del Avtonomne administracije severovzhodne Sirije, poznane tudi kot Rožava.
Več o tem pove anonimna novinarka iz Rožave in administratorka Telegram kanala Womans Life Freedom.
Erdoğanovi oblasti torej še ni videti realnega konca. Vse bolj jasno je, da je Erdoğan maček z 9 življenji, teh pa mu očitno še ne zmanjkuje.
Offsajd je pripravil vajenec Matej, pomagal je Pero.
Vir fotografije: pirlagojeno po President.gov.ua, creative commons, in wikiHow, creative commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj