Ujeti v zakonsko zanko
V zadnjih dveh letih se je za skoraj devetdeset odstotkov povečalo število prehodov beguncev po tako imenovani balkanski poti. Razlogov za to je več, glavni pa je ta, da je sredozemska pot postala nevarnejša zaradi ukrepov, ki jih države Evropske unije sprejemajo za zmanjšanje števila prihodov. Situacijo na sredozemski poti smo že večkrat podrobno obravnavali, prav tako spremembe na balkanski poti od Bosne in Hercegovine do Srbije in Hrvaške ter Slovenije. V današnjem OFFsajdu osvetljujemo postopke v Romuniji in na njeni meji s Srbijo, ki je hkrati zunanja meja Evropske unije.
Srbska nevladna organizacija KlikAktiv je objavila poročilo o formalizaciji pushbackov migrantov čez srbsko-romunsko mejo. Romunske oblasti so se na povečanje števila beguncev na balkanski poti odzvale s formaliziranimi pushbacki, pri katerih se sklicujejo na Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Srbijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja, sprejet leta 2007. Dogovor določa, da mora Srbija sprejeti vse migrante iz tretjih držav, ki so v državo članico – v tem primeru Romunijo – prišli prek Srbije ali pa so v Srbiji dobili dovoljenje za začasno prebivanje oziroma vizo. Ob izvajanju sporazuma Romunija tega hkrati tudi krši, saj v Srbijo vrača begunce, preden bi ti lahko izrazili namero podaje prošnje za mednarodno zaščito. Sedemnajsti člen dogovora med Evropsko unijo in Srbijo namreč navaja relevantne mednarodne konvencije, ki jih vračanja po sporazumu ne smejo kršiti. Med drugim seveda tudi ženevsko konvencijo, ki je uvedla načelo nevračanja, po katerem ljudje ne smejo biti vrnjeni v drugo državo, če jim tam grozi pregon oziroma zanje ne bi bila varna.
Govorili smo z Milico Švabić, pravnico pri KlikAktivu, ki opiše delovanje romunskih državnih organov na srbsko-romunski meji.
Kako bi se moral sporazum o readmisiji izvajati in kako ga izvaja Romunija, nadalje pojasnjuje Švabić.
Po Dublinskem sporazumu lahko članice Evropske unije v Romunijo deportirajo migrante, ki so tam uradno zaprosili za mednarodno zaščito. Toda sporazum med Unijo in Srbijo pa tudi bilateralni sporazum med Romunijo in Srbijo legalizirata nadaljnje vračanje migrantov iz Romunije v Srbijo, četudi so ti za azil v preteklosti zaprosili v Romuniji. Tako Srbija postane poslednja postaja tistih, ki jih članice Evropske unije opredelijo za odvečne.
Romunija se je torej začela vse bolj zanašati na formalizirano vračanje ljudi v Srbijo po sporazumu o readmisiji, pri čemer pa morajo romunski organi srbske obvestiti o nameri, da bodo ljudi vrnili, srbski organi morajo to odobriti, nato pa ljudi tudi sprejeti. A zanašanje na ta formalen postopek še ne pomeni, da se klasični pushbacki, ko romunski organi ljudi preprosto potisnejo čez mejo, ne da bi jih predali srbskim organom, ne dogajajo več.
Po mnenju sogovornice imata poleg srbske in romunske policije pomembno vlogo v deportacijah migrantov, katerih prošnje za azil še niso bile obravnavane, tudi vladi obeh držav.
Romunija je prehodno območje beguncev med balkanskimi državami, njena vloga pa je postala pomembnejša leta 2020, ko se je povečalo število beguncev. V državo jih od takrat letno vstopi približno 45 tisoč. Zaradi policijskega nasilja nad migranti se je njihovo število v državi zmanjšalo proti koncu prejšnjega leta. Migranti se odločajo za prehod v Srbijo ali države Evropske unije. Čeprav je pravno potek pridobivanja azila v Romuniji zastavljen enako kot v državah članicah Evropske unije, v praksi prihaja do odstopanj. Intervjuje s prosilci izvaja policija in jih pri tem obravnava neprimerno.
Romunske oblasti so bile po statističnem poročilu v Črni knjigi nezakonitih vračanj, ki jo pripravlja Border violence monitoring network, nasilne do skoraj 90 odstotkov vseh migrantov. Policija jih pretepa, zmerja in uničuje njihovo imetje. V nekaterih primerih so organi pregona beguncem grozili s strelnim orožjem, jih napadali s policijskimi psi in jih polivali z alkoholom. V več kot polovici primerov so bile žrtve zlorab mladoletne, najmlajši poškodovani posameznik je bil star štiri leta.
Migranti v Srbiji so v begunskih centrih in predvsem neformalnih skvotih, ki so jih postavili zaradi pomanjkanja uradnih kapacitet, izpostavljeni krutim razmeram. Srbski policisti v skvotih redno izvajajo racije in tam nastanjenim kradejo lastnino, jih verbalno napadajo ter ponižujejo. Nastanjeni poročajo, da so policisti ob teh priložnostih pod vplivom alkohola.
Evropska agencija za mejno in obalno stražo, krajše Frontex, se je februarja lani na povečano število migrantov na balkanski poti odzvala z novim projektom Terra 22, ki pokriva več kot 60 točk na mejnih prehodih, kamor so poslali več kot 450 vojakov iz držav schengenskega območja. Z uporabo vozil, opremljenih s posebno opremo za nadzor, naj bi preprečevali prehajanje meja in delovali proti tihotapcem. Pri tem dobro dokumentirano, za zdaj predvsem v Egejskem morju, Frontex pravzaprav sam izvaja pushbacke. Balkanske države pa, kot smo videli na primeru Romunije, za izvajanje pushbackov iščejo luknje v lastnih zakonih.
OFFsajd je pripravila vajenka Neva, mentorirala je Pia Zala.
Vir slike: KlikAktiv
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj