Uporna Italija
V torek se je iztekel rok za dogovor italijanske vlade z Evropsko unijo glede osnutka proračuna za prihodnje leto. Kljub opozorilom Bruslja, da je trenutni predlog nesprejemljiv s finančnimi pravili Evropske unije, je minister za gospodarski razvoj in podpredsednik italijanske vlade Luigi di Maio sporočil, da se italijanska vlada ne bo uklonila pritiskom.
Zaradi odstopanj od proračunskih pravil se je Evropska komisija konec oktobra prvič v zgodovini Unije odločila, da zavrne proračunski osnutek članice evrskega območja in zahteva novega. Proračunska pravila, ki so bila uvedena hkrati z enotno valuto, so deklarativno namenjena zagotavljanju zdravih javnih financ. Zaradi načina, na katerega so se izvajala pred gospodarsko krizo leta 2011, ta niso uspela preprečiti hudih finančnih neravnotežij v nekaterih državah članicah, predvsem v Grčiji.
Leta 2013 so tako v veljavo stopila nova pravila, imenovana “šesterček”, ki so določila omejitev proračunskega primanjkljaja na največ tri odstotke bruto domačega proizvoda in javnega dolga na največ 60 odstotkov BDP-ja. To pomeni, da se proti državi članici lahko uvede kazenski postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, če njen javni dolg presega 60 odstotkov BDP in ga država ne znižuje dovolj, tj. če prekoračitve ne zmanjšuje za povprečno najmanj pet odstotkov na leto v obdobju treh let.
V okviru tega postopka je v skrajnem primeru predvidena denarna kazen za države članice v višini 0,2 odstotka BDP-ja, kar bi v primeru Italije znašalo 4 milijarde evrov. Obenem se kot kazen dodaja še delež razlike med dejanskim in ciljnim dolgom za posamezno leto, a skupna kazen ne sme preseči 0,5 odstotka BDP-ja. Komisija doslej postopka proti Italiji kljub previsokemu dolgu ni sprožila, ker javnofinančni primanjkljaj ni bil previsok in ker je bila pretežno skladna s strukturnimi cilji v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ članic.
Italija je sicer visoko zadolžena, dolg države trenutno znaša 130 odstotkov BDP-ja oziroma kar je 231 milijard evrov. Italija je tako za Grčijo, katere zadolženost znaša 395 milijard evrov, na drugem mestu v Evropski uniji. Razloge za tako visok dolg pojasni Marko Marinčič, urednik tržaškega Primorskega dnevnika.
Levosredinske vlade so dolg v naslednjih letih minimalno zniževale. V času po globalni finačni krizi se je italijanski dolg spet povečal. Ob padcu Berlusconijeve vlade je novi premier vlade Mario Monti strogo izvajal direktive finančnih pravil. Zarezal je predvsem v socialo, pokojninska doba se je v tistem obdobju zvišala tudi za štiri do pet let. Hkrati v gospodarstvu ni bilo dovolj spodbud, ki bi lahko privedle do višanja bruto domačega proizvoda, pojasni Marinčič.
Problem javnofinančnega primanjkljaja pa ni samo v pomanjkanju gospodarskega zagona, temveč tudi v zelo širokem spektru davčnih utaj.
S tem se strinja tudi poslanka slovenske narodne manjšine v italijanskem senatu Tatjana Rojc, ki poudarja, da je zaradi neučinkovitega sistema nadzora davčnih utaj zelo težko slediti denarnim tokovom, ki se stekajo ali odtekajo iz državne blagajne.
Poleg tega so izredno visoki tudi izdatki notranjega ministrstva, ki skupaj z obrambnim dosegajo skoraj pet odstotkov bruto domačega proizvoda.
Osnutek italijanskega proračuna načrtovani primanjkljaj v prihodnjem letu viša na 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda, hkrati pa ne zagotavlja ustreznih spodbud za pospešitev rasti italijanskega gospodarstva, usmerja se predvsem na domačo porabo.
Osnutek tako predvideva uvedbo minimalnega dohodka, ki bi za brezposelne znašal 780 evrov. S februarjem bodo spremenili pokojninsko reformo iz leta 2012 in znižali starostne zahteve za upokojitev, ki bodo po novem pri 62-ih letih pri dopolnjenih 38-ih letih delovne dobe. Zvišali naj bi tudi pokojnine. Vlada je prav tako sprejela davčni paket, ki naj bi zmanjšal obremenjenost samozaposlenih in majhnih podjetij. Okoli sto milijonov evrov bo namenjenih spodbujanju družinske politike. Ni pa predvidenih nobenih dodatnih davčnih obremenitev, razen za banke in zavarovalnice, pojasnjuje Marinčič.
Italijanska vlada pričakuje, da bo s tovrstnimi ukrepi dvignila domačo porabo, predvsem z večanjem kupne moči in povpraševanja po domačih produktih, in s tem pospešila gospodarsko rast. Z reformo pokojninskega sistema pa upa, da bo s trga dela spravila določen segment starejših zaposlenih, kar bi pripomoglo k odpiranju novih delovnih mest za mlajše zaposlene. Tovrstni načrti so deležni kritik in to ne samo iz Bruslja, pojasnjuje Marinčič.
Uporniško pozicijo uradnemu Bruslju glede oblikovanja novega predloga proračuna pa moramo po besedah sogovornika iskati tudi v notranje politični sliki Italije. Medtem ko Gibanje petih zvezd pod vodstvom Luigija di Maia izgublja podporo, Liga pod vodstvom Mattea Salvinija pridobiva na popularnosti predvsem med podjetniki in industrialci na severu države. Salvini ob večanju priljubljenosti doma upa tudi na to, da se bo njegova stranka dobro odrezala na volitvah v evropski parlament prihodnje leto, zaključuje Marinčič.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj