Vrnitev političnih dvoživk?
Komisija Državnega sveta za državno ureditev je na včerajšnji seji obravnavala predlog zakona o spremembi Zakona o poslancih. Zakonodajno iniciativo, ki jo je v obravnavo vložil svetnik Marjan Maučec, predstavnik lokalnih interesov, so člani komisije podprli z osmimi glasovi za in enim proti, kar pomeni, da jo bo v nadaljevanju obravnaval državni zbor.
Predlog sprememb oziroma spremembe se nanaša na drugi stavek 10. člena zakona o poslancih, ki določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije župana ali podžupana v občini. Ta bi bil v skladu s predlogom črtan, s čimer bi odpravili nezdružljivost poslanske in županske funkcije, ki je bila v slovenski pravni red uvedena leta 2011, v času vlade Boruta Pahorja. Odločitev za odpravo tako imenovanega dvojnega mandata povzame Miro Haček, izredni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Pobudo, podobno zdajšnji, so državni svetniki sicer že obravnavali pred letom in pol, vendar se je postopek vmes zaustavil, saj je prvopodpisanemu pod takratno zakonodajno iniciativo, Francu Kanglerju, potekel mandat, potem ko ga je vlada imenovala na položaj državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve. Maučec, sicer član Slovenske ljudske stranke, v razlogih za sprejem zakona navaja, da v ustavno določeno delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, ki je botrovala uveljavitvi nezdružljivosti funkcij, lokalna samouprava ni zajeta, zato po njegovem neposredno sklicevanje nanjo v primeru dvojnega mandata pravno ne more obveljati.
Sprejetje Zakona o poslancih, kot velja danes, pred desetletjem ni bila enostavna naloga. Prvopodpisani pod predlog sprememb je bil takratni poslanec stranke Zares Franci Kek, ki opiše, kako je pri koalicijskih partnerjih, SD-ju, DeSUS-u in LDS-u, iskal politično podporo.
Tokratni predlog zakona se opira na ureditve v pravnih sistemih Avstrije, Belgije in Hrvaške, kjer funkciji, primerljivi slovenskima poslanski in županski, nista nezdružljivi. Haček se strinja, da je moč povleči vzporednico med Slovenijo in omenjenimi državami.
Maučecovo zakonodajno iniciativo razumljivo podpirajo v Skupnosti občin Slovenije, saj so sami državnemu svetu predlagali, naj sproži postopek za odpravo dvojnega mandata. Stališče največjega reprezentativnega združenja občin v Sloveniji predstavi predsednik skupnosti, župan Podčetrtka Peter Misja.
Med včerajšnjo razpravo v državnem svetu je bilo slišati, da je državni zbor odtujen od lokalne samouprave. To mnenje deli tudi Haček.
Med rešitvami, ki jih omenja sogovornik, sta denimo preoblikovanje državnega sveta, ki bi služil kot vmesni člen med lokalno samoupravo in državno oblastjo, ter zaostritev pogojev kandidature za poslanca v smeri predhodnega opravljanja katere druge javne ali politične funkcije. Tako bi lažje dosegli cilj predlagateljev, kot ga razume Haček, to je dvig kvalitete dela v državnem zboru.
Nad poslanskim nerazumevanjem lokalnega okolja potoži Misja, ki meni, da bi župani v poslanskih klopeh pripomogli k plodnejši razpravam.
Uzakonitev nezdružljivosti poslanske in županske funkcije leta 2011, dvajset let po osamosvojitvi Slovenije, je v pravnih krogih obveljala za “korak naprej”. Kako si Kek razlaga dejstvo, da se desetletje po spremembah pogovarja o spremembah, ki bi pravno ureditev, svojevrstno “civilizacijsko pridobitev”, vrnile v prejšnje stanje?
Župan lahko danes svojo funkcijo opravlja poklicno ali nepoklicno. Pred letom 2011 je župan-poslanec funkcije v organih lokalnih skupnosti lahko opravljal zgolj nepoklicno, poslansko funkcijo – kar še vedno velja – pa le poklicno. V primeru sprejetja predloga zakona bi se ponovno vzpostavila tovrstna omejitev, Haček pa ob razmisleku o učinkovitosti delovanja “politikov dvoživk” poziva k razmišljanju o podrobnejši ureditvi tega področja.
Enaka ali bolj pomembna dilema od učinkovitosti je nepristranskost politika, ki združuje poslansko in župansko funkcijo. V prvi namreč sprejema zakone, ki jih v drugi nato izvršuje, s čimer lahko sebe ali svojo občino postavi v boljši položaj od tistih občin, kjer župan ne bi bil tudi poslanec.
Odpiranju vprašanja o ponovni uvedbi dvojnega mandata, ki ob apetitih nekaterih županov po poslanskih stolčkih v določenem delu naslavlja dejansko pomanjkanje posluha za lokalno samoupravo, bi se lahko elegantneje izognili z izvajanjem procesa regionalizacije – ne na način seljenja sedežev državnih uradov iz prestolnice, kjer se na decentraliziranem naslovu v pisarno prinese fikus, temveč razdelitev Slovenije na pokrajine, ki služijo kot vmesna stopnja samouprave. Ta je, nenazadnje, določena tudi v ustavi. O prednostih in pasteh regionalizacije več Haček.
Možnost, da predlog zakona v končni fazi prestane glasovanje v državnem zboru, kjer niti koalicija niti opozicija nimata večine, je skoraj nikakršna. Po Hačkovem mnenju konsenza o vprašanju nezdružljivosti funkcij ni niti na lokalni ravni, zato meni, da je treba k morebitnim spremembam pristopiti celovito, s paketom, v okviru katerega bi dopolnili tudi zakon o lokalni samoupravi in v njem podrobneje uredili določbe, ki bi v veljavo stopile, če bi bil župan izvoljen za poslanca. Omeniti velja še, da tudi v primeru sprejetja zakona ta ne bo veljal za naslednje parlamentarne volitve, ki bodo, če bodo redne, potekale med koncem aprila in začetkom junija naslednje leto.
Vlada Janeza Janše te dni namesto pokrajin obiskuje statistične regije. Če odmislimo, da je turneja po Sloveniji pravzaprav že začetek predvolilne kampanje, se zdi, da je lokalna samouprava vseeno deležna kar nekaj pozornosti, čeprav morda preveč sporadično in geografsko neenakomerno. Ob koncu se zato postavlja vprašanje, ali bi nekateri izkušeni politiki večinoma iz etabliranih strank, kot so SD, SDS in SLS, ki so se zaradi županske funkcije odpovedali poslanski, lahko bolje nagovarjali predstavnike državne oblasti ali pa za to potrebujejo zakon, ki bi jih ob izvolitvi vrnil v parlament?
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj