Zakon peletov in mnogih vprašanj
Državni zbor je sprejel Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. V zakonu so opredeljeni nujni ukrepi za nadzorovanje cen energije, pobiranje prispevkov od presežnih tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije in ukrepi za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo. Ministrstvo za infrastrukturo je zakon pripravilo na podlagi dogovora evropskih ministrov za energijo s konca septembra in sporočila Evropske komisije o začasnem okviru za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini.
Zakon, ki obsega vsega 12 strani, je široka podlaga za izvajanje ukrepov, ki pa v zakonu na več mestih niso podrobno opredeljeni. To bo storil minister za infrastrukturo s podzakonskimi akti. Iz nabora ukrepov bo, sodeč po utemeljitvah predlagateljev zakona, najbolj obsežna pomoč tistim dobaviteljem elektrike, plina in toplote, ki morajo končnim odjemalcem energente dobavljati po reguliranih cenah. Z odjemalci energije imajo namreč podjetja, kot je Energetika Ljubljana, sklenjene dolgoročne pogodbe, ki določajo najvišje cene, po katerih jim morajo zagotavljati energijo. Strošek proizvodnje energije pa se je po sklenitvi pogodb povečal, predvsem zaradi strukturne vloge plinskih elektrarn. Te namreč zagotavljajo energijo v času konične porabe, torej takrat, ko je poraba največja in presega siceršnjo konstantno proizvodnjo energije iz virov, kot je Nuklearna elektrarna Krško. Po pojasnilih Tine Seršen, državne sekretarke na ministrstvu za infrastrukturo, bo po zakonu dobaviteljem energije za pokrivanje razlike med proizvodnimi stroški in prodajno ceno namenjenih 200 milijonov evrov, od tega 150 milijonov dobaviteljem elektrike.
Zakon poleg tega uvaja zmanjšanje porabe velikih gospodarskih subjektov v času koničnih ur. Tudi pri tem vlada upošteva predlog Evropske komisije. Podrobneje bo omejevanje porabe določil sistemski operater prenosnega električnega omrežja Elektro-Slovenija oziroma Eles. Ure koničnih obremenitev morajo predstavljati vsaj deset odstotkov vseh ur porabe med prvim januarjem in zadnjim marcem naslednjega leta. Eles bo ocenjeno porabo električne energije objavil na svoji spletni strani do konca leta. Več o učinkih določitve koničnih ur pojasni Tomaž Lah, poslanec stranke Gibanje Svoboda.
Eles bo za gospodarske subjekte, ki so največji porabniki električne energije, objavil javni poziv za zmanjšanje porabe elektrike. Zmanjšanja bodo spodbujali z nižjimi omrežninami, za kar bo v državnem proračunu predvidoma namenjenih deset milijonov evrov. Porabniki energije se bodo torej morali sami prijaviti na razpis, s čimer se bodo zavezali k zmanjšanju porabe, v zameno pa od Elesa dobili denar. Aleksander Mervar, direktor Elesa, razloži, kako bodo pristopili k določitvi koničnih ur.
Tina Seršen odgovarja na naše vprašanje, kako bodo dosegli zmanjšanje porabe energije, če se porabniki ne bodo prostovoljno prijavili za zmanjšanje porabe.
Zakon v ločenem ukrepu omogoča omejitev presežnih tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije. Tako bodo državnemu proračunu pripadli tržni prihodki od prodaje elektrike, ki je bila proizvedena in prodana na veleprodajnem trgu v obdobju od prvega decembra letos do konca naslednjega leta, če so ti prihodki višji od sto osemdeset evrov na megavatno uro. Glede na to, da lahko država kot lastnica večine energetskih podjetij njihove dobičke tako ali tako pobere prek dividend, se poraja vprašanje, kaj je sploh namen uvedbe omejitve presežnih tržnih prihodkov. Odgovarja Tina Seršen.
Državna sekretarka je pojasnila tudi, zakaj je meja za omejitev presežnih tržnih prihodkov postavljena prav pri sto osemdesetih evrih na megavatno uro.
Meja za omejitev tržnih prihodkov od proizvodnje energije iz lignita je sicer višja: dvesto trideset evrov na megavatno uro. Med izjeme, za katere omejitve tržnih prihodkov ne bodo veljale, so na ministrstvu uvrstili proizvodnjo energije iz zemeljskega plina. Upravičenost tega utemeljuje Tina Seršen.
Državno sekretarko smo pri tem vprašali, kako se bo izvajala omejitev presežnih tržnih prihodkov.
Da bi pospešili uvajanje energije iz obnovljivih virov, zakon dodeljuje neposredna nepovratna sredstva za investicije v nove proizvodne naprave za proizvodnjo obnovljivega vodika, bioplina in biometana iz odpadkov ter ostale proizvodne naprave v lasti mikro, malih in srednje velikih podjetij. Gradnjo teh elektrarn bo subvencionirala država, mehanizem subvencioniranja pa razloži Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo.
Šolinc pojasni, zakaj velike elektrarne na obnovljive vire niso vključene v program financiranja.
Po 22. členu zakona lahko pristojni minister odloči, da za kurilne naprave s skupno vhodno toplotno močjo petdeset megavatov ali več do konca aprila naslednje leto ne veljajo zahteve iz okoljevarstvenih dovoljenj glede goriva, emisij in obratovalnega monitoringa. O tem členu je z nami podrobneje spregovorila Tina Seršen.
Poslanka Levice Nataša Sukič je izpostavila, da je 22. člen zakona pomanjkljiv, saj ne določa varovalk, ki bi prepovedale kurjenje odpadkov. Na tovrstne pomisleke odgovarja Mervar.
V parlamentu so največ razpravljali o pravzaprav najmanj pomembnem členu zakona, ki fizičnim osebam zagotavlja subvencijo za nakup lesnih peletov za ogrevanje lastnega gospodinjstva v višini sto evrov na tono peletov, skupaj za največ pet ton. Nakup peletov morajo upravičenci opraviti med prvim septembrom in enaintridesetim decembrom letos. Predvsem poslanci Slovenske demokratske stranke so vztrajali, da bi moralo biti obdobje upravičenosti do teh subvencij daljše. Zakaj je ukrep časovno zamejen tako, kot je, pojasni Tina Seršen.
Kljub temu da Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije torej predstavlja podlago za mnoge ukrepe, je iz pregleda jasno, da ti ukrepi niso preveč daljnosežni. Nenazadnje se vsi našteti ukrepi lahko izvajajo največ do konca prihodnjega leta.
OFFsajd je pripravila vajenka Pia Zala, pomagal je Martin.
Vir slike: Petrol
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj