VOFFNA in MIR

Ruska vojska je včeraj zasedla ukrajinsko mesto Herson, danes pa je obkolila obalno mesto Mariupol. Herson, v katerem živi 250.000 ljudi, velja za prvo večje mesto, ki ga je ruska vojska osvojila od začetka invazije. Oblegano je tudi pomembno obalno mesto Mariupol, katerega zasedba bi za rusko vojsko pomenila združitev južnih in vzhodnih vojaških sil. Nemško obrambno ministrstvo je odobrilo dostavo 2.700 protiletalskih raket v Ukrajino. Vlada Olafa Scholza je bistveno spremenila nemško politiko glede izvoza orožja, saj je do zdaj delovala zelo zadržano. Zaradi invazije sta Belorusija in Rusija čez noč postali izobčenki tudi v svetu športa, potem ko je Mednarodni olimpijski komite prepovedal sodelovanje držav na paraolimpijskih igrah v Pekingu. 

Gruzijska vlada je vložila uradno prošnjo za vstop Gruzije v Evropsko unijo. Predsednik gruzijskega parlamenta in vladajoče stranke Gruzijske sanje, Irakli Kobakhidze, je na tiskovni konferenci dejal, da je odločitev posledica novih geopolitičnih razmer, in zaprosil, naj vrh Evropske unije hitro obravnava gruzijsko vlogo za članstvo. Odločitev je v nasprotju s preteklimi izjavami gruzijske vlade, v katerih je Kobakhidze zatrjeval, da bi bila prehitra iniciativa kontraproduktivna pri evropski integraciji. Gruzijska opozicija je odločitev podprla. Pred dvema dnevoma je enako prošnjo vložila tudi Ukrajina.

Okoli deset tisoč delavcev londonske podzemne železnice se je v torek udeležilo stavke po neuspešnih pogajanjih z vodstvom podjetja glede plač, pokojnin in delovnih razmer. Angleški sindikat za železniške, pomorske in transportne delavce je prejšnji teden napovedal stavko za torek in danes. Sindikat se zavzema za pravice 38 tisoč zaposlenih v javnem prevozu. Do zdaj se je pogajal z občinskim podjetjem Transport for London, vendar neuspešno. Kot odgovor na stavko se je londonski župan Sadiq Khan s sindikati dogovoril, da bo opravil pregled pokojninske politike prej omenjenega podjetja.

Nigerijski senat je zavrnil zakon, ki bi dovolil udeležbo nigerijske diaspore na državnih volitvah in povečanje ženskega političnega predstavništva v državnih organih. Za sprejem zakona bi bila potrebna dvotretjinska večina 109-članskega nigerijskega senata, a je zakon podprlo zgolj 29 senatorjev. Nigerijska diaspora šteje približno 1,7 milijona ljudi. Ženske predstavljajo v Nigeriji 47 odstotkov volilnih upravičencev, a le 6,5 odstotka sedežev v nigerijskem parlamentu. Nigerija prav tako še nikoli ni izvolila ženske predsednice ali regionalne guvernerke. V mestu Abuja so včeraj potekali protesti proti zavrnitvi zakona, ki se jih je udeležilo več sto žensk.

V Kamerunu je bilo v napadu na konvoj z državnimi funkcionarji ubitih sedem ljudi, vključno z državnim uradnikom in županom. Vlada je sporočila, da so konvoj napadli pripadniki separatističnih sil, ki se zavzemajo za odcepitev angleško govoreče regije in ustanovitev nove države Ambazonije. Dolgoletni konflikt med francosko govorečo večino in angleško govorečo manjšino je leta 2017 po protestih angleško govorečega prebivalstva za večje predstavništvo v kamerunskih državnih organih prerasel v državljansko vojno. Vojna v regiji je do zdaj terjala že tri tisoč življenj.

Meja med Pakistanom in Afganistanom se je po obmejnih spopadih ponovno odprla. Prejšnji četrtek je ob mejnem prehodu Čaman-Spin Boldak izbruhnil vojaški spopad med pakistanskimi in afganistanskimi silami. Od ponovne vzpostavitve talibanske oblasti pakistanska vlada zatrjuje, da v Afganistanu delujejo militantne organizacije, ki načrtujejo napade na Pakistan. Talibanska oblast je te trditve zanikala, istočasno pa obsoja gradnjo ograje ob meji, ki je bila zarisana v času angleške kolonialne oblasti. Uradni govorec guvernerja province Kandahar v Afganistanu potrjuje, da se je meja med državama ponovno odprla.

Visokošolski sindikat Slovenije ter Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije sta za naslednjo sredo napovedala stavko zaradi neodzivnosti vlade na poziv k pogajanjem o nujnih dopolnitvah Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. V predlogu med drugim zahtevajo odpravo porušenih razmerij v plačnem sistemu, oblikovanje normalnih delovnih razmer v visokem šolstvu in ureditev drugih delovnopravnih institutov, kot so delo od doma, stalna pripravljenost in dodatni dnevi dopusta za delo v nevarnih razmerah. V času stavke se ne bosta izvajala pedagoški in raziskovalni proces, v strokovnih službah ne bo uradnih ur, knjižnice pa bodo zaprte. Kot pove predsednik SVIZ-a, Branimir Štrukelj, se vlada s sindikati po napovedani stavki ni želela usesti za isto mizo. To se je zgodilo prvič, odkar SVIZ organizira stavke. 

Izjava

Več o stavki boste lahko slišali v oddaji Kaj pa univerza naslednji petek. 

OFF je pripravil vajenec Jan, KGB-nadzornik je bil Premrov.