ŠOS- in ŠKISvizor
Uvodni jingle, ki ste ga slišali, laže! V oddaji ŠOUvizor se poleg dogajanja v ŠOU v Ljubljani osredotočamo tudi na druga področja znotraj študentskega organiziranja. V tokratni oddaji se bomo posvetili dogajanju v dveh krovnih študentskih institucijah - Študentski organizaciji Slovenije, krajše ŠOS, in Zvezi študentskih klubov Slovenije, krajše ŠKIS. Pogovarjali se bomo s predsednikom ŠOS, Klemnom Peranom, predsednico Zveze ŠKIS Nino Plank in predsednico Varnostnega sveta Zveze ŠKIS Natalijo Vidic.
Trinajstega junija je v prostorih Fakultete za družbene vede potekala 34. skupščina ŠOS. Skupščina je bila formalne narave, saj se niso odpirali večji predlogi ali sprejemali nobeni pomembnejši sklepi. Temu pritrdi tudi Peran, ki je povzel dogajanje.
Peran je bil na mesto predsednika izvoljen v februarju. Od takrat smo njegovi aktivnosti sicer lahko bili priča v nekaj televizijskih oddajah, ki so odkrivale in opozarjale na nepravilnosti v študentskem organiziranju. Po tem se je Študentski organizaciji Slovenije, predvsem s strani študentov, očitala tudi neučinkovitost. Ker so bile na skupščini obravnavane zgolj formalnosti, ki ne prikazujejo vseh aktivnosti, ki so jih na ŠOS v tem mandatu izvajali, smo Perana povprašali o njegovi dejavnosti.
O predlogu novele Zakona o skupnosti študentov, krajše ZSkuS, smo na naši frekvenci že poročali. Zanimalo nas je, kakšna je bila aktivnost ŠOS, da bi se njihova prizadevanja upoštevala že pred vložitvijo amandmaja, ki je moral biti vložen do konca minulega tedna. Več pove Peran. Vodstvo ŠOS je v prejšnjem mandatu trdilo, da je problem izseljevanja študentov Univerze na Primorskem rešen. Spomnimo: Študentski domovi Univerze na Primorskem so v poletnem času izseljevali stanovalce, da so lahko prostore oddajali v turistične namene. Sporne prakse se ponavljajo tudi v letošnjem študijskem letu. Perana smo vprašali, kako se s tem spopadajo v ŠOS-u.
Zanimalo nas je, zakaj problematika kljub posredovanju v lanskem letu še ni razrešena. Peran.
Poglejmo še v nacionalno študentsko organizacijo, Zvezo ŠKIS, ki združuje vse študentske organizacije lokalnih skupnosti, krajše ŠOLS-e,. Tudi tam je v zadnjem obdobju bilo veliko govora o prej omenjenem Zakonu o skupnosti študentov. Predstavnik ŠOLS v predsedstvu Študentske organizacije Slovenije Miha Zupančič je v minulem tednu klubovce prek e-pošte obvestil o dogajanju na področju spreminjanja ZSkuS. Spomnil je, da bo do 21. 6. 2019 vložena končna verzija amandmaja. Opozoril je, da bi sprememba pravne subjektivitete ŠOS lahko v najslabšem primeru vplivala na financiranje študentskih klubov. Ti bi ob spremembi ŠOS v osebo javnega prava, če se ob tem ne bi spremenili ustrezni akti, v najbolj črnem scenariju lahko ostali brez financiranja. Študentski klubi so po Zakonu o društvih namreč pravne osebe zasebnega prava. Po spremembi pravne subjektivitete ŠOS v javno bi nakazovanje sredstev študentskim klubom - pravnim osebam zasebnega prava - lahko bilo sporno. Da bi se temu izognili, bo zakonodajalec moral pri sprejemanju novih aktov upoštevati različne dejavnike.
Nadaljujemo v Zvezi ŠKIS. Isti dan, kot je potekala prej omenjena skupščina ŠOS, so se predstavniki klubov zbrali še na seji Sveta ŠOLS. O čem je tekla beseda, povzame predsednica Sveta ŠOLS in Zveze ŠKIS, Nina Plank.
Povprašali smo jo tudi, kako so bili zadovoljni z organizacijo Škisove tržnice 2019, projektom, ki je bil v začetku koledarskega leta vroča tema in smo o njem tudi poročali. Spomnimo: zaradi kraje denarja, ki se je zgodila na lanski Škisovi tržnici, in prikrivanja tega dogodka s strani odgovornih se je nekaj študentskih klubov celo odločilo za bojkot letošnjega dogodka. Ob omenjenem je organizatorjem ponagajalo tudi vreme. Več Nina Plank.
V obdobju, ko je javnost izvedela za incident na Škisovi tržnici 2018, je veliko klubov opozarjalo tudi na ostale nepravilnosti znotraj Zveze ŠKIS. Motilo jih je pomanjkanje informacij s strani vodstva zveze, nezmožnost sodelovanja pri pripravi sprememb delovanja zveze ter dejstvo, da niso seznanjeni z aktivnostjo organov Zveze ŠKIS. Plank vprašamo, ali se je na tem področju znotraj zveze karkoli spremenilo.
Eno izmed področij, ki so si jih nekateri klubi želeli spremeniti, so tudi Kriteriji kakovosti delovanja klubov, krajše KKDK. Gre za dokument, ki s 27 točkami oziroma kriteriji v dveh kategorijah določa način, na katerega bi morali študentski klubi delovati. Vsak kriterij je ovrednoten z določenim številom točk. Posamezni študentski klub mora na letnem pregledu doseči vsaj 65 % točk, da obdrži financiranje iz koncesijske dajatve, ki mu pripada. Pobuda za spremembo omenjenega dokumenta se je nanašala predvsem na točko, ki se imenuje “predčasno doseganje minimalnega števila članov”. Da je pri tem kriteriju dobil vse možne točke, je vsak študentski klub moral do začetka novembra zbrati minimalno število članov, ki je določeno s številom študentov v upravni enoti, iz katere študentski klub prihaja. Zaradi tega klubi vsako leto porabijo veliko denarja, da študente s pristopnimi darili in ugodnostmi motivirajo za izpolnjevanje pristopnih izjav in prinašanje fizičnih potrdil o vpisu. Digitalne oblike so, po sedanjih kriterijih, namreč ob pregledu s strani komisije zavrnjene oziroma označene kot neveljavne. O problematiki zbiranja potrdil o vpisu in evidentiranju članstva nasploh smo govorili tudi s predsednikom ŠOS Klemnom Peranom.
Pogovarjali smo se tudi z Natalijo Vidic, predsednico Varnostnega sveta Zveze ŠKIS. Varnostni svet, ki ga sestavljajo vodje posameznih geografskih regij, vsako leto oblikuje komisijo za letne preglede klubov. Tudi Natalija Vidic se dotakne problematike zbiranja članstva.
Kriteriji kakovosti delovanja klubov pa ne zajemajo samo zbiranja članstva. Dokaj natančno posegajo v vsa področja delovanja študentskih klubov. Svet ŠOLS vsako leto sprejme novo verzijo KKDK za eno leto vnaprej. Natalijo Vidic vprašamo, kako uspešni so bili klubi na pregledih za koledarsko leto 2018.
S strani posameznih klubov je bilo v preteklosti slišati nekaj pomislekov glede doslednosti pri preverjanju klubov s Kriteriji kakovosti delovanja klubov. Natalija Vidic predstavi stališče Varnostnega sveta.
Vprašamo jo, kako sodeč po njenih izkušnjah z delom v komisiji na KKDK gledajo klubi. Vidic.
Ker so klubi pozivali k določenim spremembam, so v začetku junija v Zvezi ŠKIS sklicali sestanek za pripravo KKDK 2020. Kakšna je bila udeležba na sestanku in ali lahko pričakujemo kakšne večje spremembe, pove Natalija Vidic.
Oddajo ŠOUvizor je pripravil Klemen.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj