TRDA DEJSTVA FINANČNEGA NAČRTA ŠTUDENTSKEGA KAMPUSA

V tokratni oddaji 5 minut za boljši ŠOU se posvečamo finančnemu načrtu Zavoda študentski kampus. 

Zavod študentski kampus v letošnjem finančnem načrtu s 325.000 evri ponovno predstavlja najbolje financiran zavod v družini ŠOU. V primerjavi z lanskim letom so se sredstva Kampusu sicer znižala za približno 32 %, kar znaša 156.000 evrov, pri čemer je treba upoštevati, da je zavod po lastnih besedah »preteklo leto preklical 80 % načrtovanih dogodkov in 90 % zunanjih najemov prostorov«. Zakaj letošnji finančni načrt glede na količino odpadlih dogodkov in neobratovanje Kampusa predvideva znižanje stroškov za zgolj 32 %, smo povprašali ŠOU v Ljubljani. Citiramo:

»Zavod Socialni inkubator študentski kampus [je] upravljalec več kot 5500 kvadratnih metrov površin na Pivovarniški ulici 6, ki skrbi za nemoteno delovanje celotnega območja edinega študentskega kampusa v Republiki Sloveniji tako na infrastrukturnem, kadrovskem in varnostnem področju. Hkrati so nedavno zmanjšali obseg zaposlenih, fiksni stroški pa kljub posledicam epidemije ostajajo.«

Glede na odgovor smo piarovko Ivo Meršnik povprašali, kolikšen del v postavki za Kampus predstavljajo fiksni stroški in kolikšen del je namenjen dejanskim projektom. Od ŠOU smo prejeli naslednji odgovor: »prosim, če se za tole obrnete direktno na Kampus.« Ko smo opozorili, da proračuna ŠOU ne sprejema Kampus, temveč ŠOU, in prosili za odgovor na vprašanje, pa smo prejeli odgovor, da gre za »zadevo kampusa« in da se trudijo pridobiti odgovor. Odgovora do redakcije nismo prejeli. Bolj odzivni so bili tokrat na Študentskem kampusu, od koder so nam poslali njihov finančni načrt za leto 2021. 

Finančni načrt Kampusa za leto 2021 predvideva skupno 381.250 evrov prihodkov, od katerih prihaja 325.000 evrov od ŠOU v Ljubljani, 56.250 evrov pa od najemnin, upravljalske pogodbe, sponzorskih sredstev in presežka iz preteklih let. Presežek iz preteklih let kljub skoraj polmilijonskemu financiranju v preteklem letu in odpovedi večine dogodkov v načrtu predstavlja le 13.000 evrov. Zakaj je temu tako in kaj se je zgodilo s 470.000 evri sredstev preteklega leta, ne vemo.

Med najvišje postavke v finančnem načrtu Kampusa spadajo naslednje postavke. Najbolj obilno je z 80.000 evri financirana postavka plače, namenjena zaposlenima Urošu Novaku in Alenu Nikoli Rajkoviću, ki še vedno krojita politiko poslanske skupine Povezani. Največja postavka na Kampusu gre torej za 3244 evrov bruto težko plačo prokurista Uroša Novaka in za 3250 evrov bruto težko plačo direktorja Alena Nikole Rajkovića. 

Postavki plače sledi študentsko delo s 35.000 evri in sofinanciranje študentskih vsebin z 32.000 evri. Prav tako bogato poplačani bosta postavki amortizacija in obratovalni stroški, ki vsaka posamično prejmeta 30.000 evrov. Dobro poplačan bo tudi napor čistilk in čistilcev; postavka čiščenje namreč predvideva 24.000 evrov. Kampus solidne vsote bodo dobile tudi naslednje postavke: za stroške promocijskega tiska bo šlo 19.000 evrov, za najem poslovnih prostorov 16.800 evrov, za lastno izvedbo projektov 15.000 evrov, urejanje okolice in odvetniške storitve bosta vsaka zase prejeli 12.000 evrov, oglaševanje pa predvideva 10.000 evrov. 

Poleg pravkar omenjenih postavk kampus predvideva še kopico postavk, za katere je predvidenih manj kot 10.000 evrov. Če zajamemo vse skupaj, bo za postavke »pisarniški material«, »drugi stroški materiala in drobni inventar«, »IT oprema« ter »internet, telefonija« skupaj namenjenih 13.700 evrov. Za potne stroške in bančne provizije je skupaj predvidenih 4500 evrov. Za računovodske storitve, vodjo marketinga in vzdrževanje strojne opreme je skupno predvidenih 26.000 evrov, za grafično oblikovanje in stroške tiska pa 17.000 evrov. Navsezadnje nam ostaneta le še reprezentanca s 3000 evri in najnižja postavka za izobraževanja, ki predvideva 1250 evrov. 

A ŠOU ne financira Kampusa zgolj iz redne proračunske postavke za Kampus, temveč tudi iz drugih postavk, katerih namembnost iz obrazložitve finančnega načrta ni jasna. Primer takšne postavke je na primer amortizacija, iz katere predsedstvo na pobude direktorja Andreja Klasinca pogosto investira v Kampus. Tako je na primer oktobra 2019 ŠOU v ureditev rdeče stavbe na kampusu investiral 38.000 evrov. Prav tako se je iz postavke amortizacija investiralo v popravilo strehe na stavbi, v kateri se nahajata Soba pobega, kjer med drugim delo opravlja žena prokurista ŠOU Barbara Bole, in skladišče. Drug primer podarjenih sredstev za kampus pa predstavlja odpisovanje posojil Kampusu. Primer tega lahko razberemo v sedmem sklepu zapisnika tretje redne seje predsedstva iz leta 2019, ko je predsedstvo na pobudo direktorja kampusu odpisalo 48.000 evrov posojila. Znesek 325.000 evrov za Kampus v letu 2021 torej ni nujno končen, saj lahko predsedstvo za investicije v Kampus uporabi še druge postavke. 

Omenimo tudi, da Kampus svoje prostore na Pivovarniški 6 običajno najema od ŠOU, saj ni njihov lastnik. Letno to nanese na skoraj 50.000 evrov, vendar letos Kampus tako visokega stroška za najem nima v finančnem načrtu. Tudi prihodki ŠOU iz najemnin so se znižali za dobrih 50.000 evrov, kar nakazuje na to, da je ŠOU Kampusu oprostil večji del letošnje najemnine.

Če potegnemo črto, Študentski kampus v letu 2021 za dejanske vsebine predvideva zgolj dve postavki: sofinanciranje študentskih vsebin in lastno izvedbo projektov. Pri tem bode v oči, da Kampus v letu 2021 predvideva manj sredstev za lastno izvedbo projektov kot na primer za čiščenje ali stroške promocijskega tiska. Skupaj s sofinanciranjem študentskih vsebin pa postavki za projekte znašata 47.000 evrov, kar je 33.000 evrov manj kot postavka za plači Alena Nikole Rajkoviča in Uroša Novaka. Postavke, ki zadevajo realizacijo projektov, na Študentskem kampusu torej znašajo okoli 12 % celotnega finančnega načrta. 

Najvišje financiran zavod družine ŠOU v Ljubljani bo to leto ponovno Študentski kampus, katerega finančni načrt predvideva le peščico sredstev za izvajanje dejanskih projektov. S to gesto pa ŠOU v Ljubljani ponovno vzbuja vtis, da njen namen ni služenje študentski javnosti, temveč golo ohranjanje težkih in požrešnih birokratskih administracij, katerih doprinos je podpovprečen.