Zasedba Študentskega kampusa
V petek, 28. maja, je Študentski kampus, nekakšna študentska vzporednica Trga republike, doživel svoj prvi množični protest in zasedbo. Temu, kar je sledilo na spletnih družbenih omrežjih in v medijih, je bilo – z redkimi izjemami – skupno to, da osnovni viri niso bili neodvisni novinarji, ampak neposredno vpleteni akterji. Na Facebooku so se o dogodku izrekli predsednik ŠOU v Ljubljani Klemen Petek, skupina Povezani, Študentski kampus sam, skupina Zagon, Lista demokratičnega študentstva, iniciativa Študentske domove študentkam in študentom in nenazadnje tudi Radio Študent. Po kratkem opisu dogodka v Delu so v medije pricurljali prispevki, ki so bili bolj ali manj sestavljanka omenjenih izjav na Facebooku. V tej oddaji boste lahko prvič slišali daljši in podrobnejši opis dogodkov iz prve roke.
To poročilo je osnovano na podlagi prvoosebnega spremljanja protesta, pogovorov z udeleženci in informacij, ki so jih podali različni akterji. Pri tem izpostavimo, da je bilo pridobivanje informacij oteženo zaradi prekinitve komuniciranja predsednika ŠOU v Ljubljani Klemna Petka. Prav tako še čakamo na odgovor predstavnikov Študentskega kampusa.*
* S Študentskega kampusa so nam sporočili, da so predali vso zahtevano dokumentacijo policiji in da zaradi interesa preiskave več kot to ne morejo komentirati.
Študentska fronta, ki jo sestavljajo avtonomne študentske iniciative in ki se zadnjih nekaj tednov priključuje petkovim protivladnim protestom, je okoli osme ure zvečer pred mikrofon poslala svojega govorca. Pred večdesettisočglavo množico je Luka Stegne, predstavnik Študentske fronte, ob koncu govora pozval študente na nekaj sto metrov oddaljen Študentski kampus z naslednjimi besedami:
Deset čez osmo se je iz množice protestnikov začela viti povorka mladih ljudi, ki jo je vodila skupina s transparentom Študentske fronte. Odpravili so se proti vhodu na Študentski kampus s Celovške ceste, vendar so kmalu ugotovili, da vhod na prazno dvorišče preprečuje visoka zaklenjena ograja. Okoli sto mladih protestnikov je pot nadaljevalo okoli kampusa do zadnjega vhoda, kjer jih je pričakal enak prizor, le da so tam zaklepanje vrat lahko celo videli, saj je pogodbeni sodelavec na Študentskem kampusu študentom ob prihodu preventivno onemogočil vstop. To je storil, čeprav je velika ploščad, kot se tisti del kampusa imenuje, odprta za javnost vsak delavnik do devete ure zvečer, protestniki pa so pred vrata prišli 15 čez osmo.
Poleg pogodbenega sodelavca sta bila na kampusu v tistem trenutku prisotna še člana predsedstva ŠOU iz vrst Povezanih, Rasim Čehić in Tilen Vodeb Žmavc, ki sta se skupaj s pogodbenim sodelavcem ves čas protesta in zasedbe na kampusu zadrževala v okolici zadnjih vrat. Opaziti je bilo mogoče tudi Lovrenca Švegla, poslanca skupine Konstruktivni, sicer odcepljene od skupine Povezani. Poleg dvokrilnih kovinskih vrat so na desni še ena manjša, ki pa jim je kmalu po prihodu protestnikov eden od omenjenih prisotnih od znotraj odstranil kljuko. Ko je eden od študentov ta vrata poskušal odpreti, mu je kljuka z zunanje strani tako ostala v roki.
Policija je bila nekaj čez osmo obveščena, da se je pred vhodom v kampus zbrala večja skupina ljudi, ki naj bi povzročala škodo, zato so se odpravili tja. Med čakanjem pred ograjo so nekateri protestniki začeli odhajati, ostala pa je približno polovica od prvotnih stotih udeležencev. Ker jim je bil vstop onemogočen, so študentski protestniki začeli vzklikati različne slogane in pozivati pogodbenega sodelavca, Čehića in Vodeba Žmavca, naj odprejo vrata.
Med slogani sta se znašla tudi »Če ŠOU ne pade, študentstvo propade!« in »Kampus je naš!«. Po nekaj minutah so študentje začeli iskati načine, kako preplezati ograjo. Tistih nekaj, ki jih je prišlo na drugo stran, je neuspešno pregovarjalo prisotne predstavnike ŠOU in kampusa, naj skupino spustijo na ploščad. Skupina protestnikov je nato začela vrata z zunanje in notranje strani potiskati naprej in nazaj, tako da so se odprla. Zavladalo je veselje, hkrati pa je bilo v skupini čutiti osuplost, da lahko naposled vstopijo, saj se je zdelo, da so se vrata vdala precej zlahka. Zasedba se je začela 20 minut čez osmo in je – v nasprotju s trditvijo ŠOU in Študentskega kampusa o tako imenovanem »nasilnem divjanju« – potekala mirno. Za prikaz prisluhnimo naključnemu posnetku dogajanja med zasedbo.
Udeleženci so prikorakali na ploščad. Opaziti je bilo mogoče tudi okoli pet ljudi, ki so sedeli na tribuni velike ploščadi in ki so se začeli umikati. Protestniki so šli proti tribuni, nekaj deset jih je sedlo nanjo in odložilo plakate, drugi so stoje kramljali v skupinah. Dva študenta sta prinesla transparent Študentske fronte in se postavila pred nogometni gol ob dnu tribune, začela so se dogovarjanja o tem, kdo bo imel govor. Dva protestnika sta čez plakat kampusa v podporo Radiu Študent nalepila plakat z njegovim logotipom, nekaj drugih udeležencev pa je strgalo dve vrvici, s katerima je bil pritrjen plakat kampusa, in ga odvrglo na tla. Nekateri so že vmes začeli odhajati s ploščadi. Med zasedbo se je na plakatu ob vhodu Študentskega kampusa pojavil grafit, ki se glasi »ŠOU študentom«.
V nekem trenutku je med ljudmi završalo, da prihaja policija, zaslišala se je sirena in vsi udeleženci so stekli proti zadnjim vratom. Plakat Radia Študent so odstranili in vzeli s seboj. Zasedba se je končala 24 minut čez osmo. Avtorica prispevka je odšla predzadnja, za njo je šla še ena protestnica na kolesu, ki sta jo Tilen Vodeb Žmavc in Rasim Čehić začela ogovarjati in snemati. Ko sta ugotovila, da ju snema tudi novinarka, sta začela tudi onadva snemati in govoriti, da vesta, kdo je. Avtorica prispevka je pojasnila, da je novinarka, zato sta kmalu zatem nehala snemati. Ob odhodu je bilo mogoče videti predstavnike Pravne mreže za varstvo demokracije, ki so za protestniki hodili nazaj proti Celovški.
Nekateri člani Študentske fronte so se na kraj poskušali vrniti, ker so na tribuni pozabili plakate, vendar je bila takrat na kraju že prisotna policija. Vstop so jim preprečili predstavniki ŠOU in kampusa, ker da plakate fotografirajo kot dokaze za preiskavo. Noben od sogovorcev ne pomni groženj z ene ali druge strani. Prav tako ni noben od sogovorcev videl, da bi kdo razbil okno, niti niso slišali lomljenja stekla. Večina jih je komentirala, da se je zdelo, da se prisotni predstavniki ŠOU zabavajo, in da niso kazali strahu pred protestniki. Izrecnih pozivov k nasilju ali uničevanju lastnine prav tako ni bilo slišati, zgolj skandiranje prej omenjenih sloganov. Med policijo in protestniki na Študentskem kampusu ni bilo konflikta, kar potrjuje izjava Pravne mreže za varstvo demokracije.
ŠOU v Ljubljani in Študentski kampus sta na spletnih družbenih omrežjih v naslednjih dneh objavila fotografije odstranjenega plakata na tleh, grafita na vhodnem plakatu, dvokrilnih vrat, zaklenjenih z verigo, odlomljene kljuke manjših vrat in zlomljenega okna, pri tem pa s prstom pokazali na protestnike in še posebej okrivili sodelavce Radia Študent. Policija je potrdila, da so dvoriščna vrata poškodovana, vključno z inventarjem pred stavbo, s čimer je verjetno mišljen grafit na plakatu. Razbitega okna policija ne omenja, pravi pa, da je v teku preiskava kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, ki jo je sprožil ŠOU. Po naših informacijah bodo na ŠOU k preiskavi prispevali tudi posnetke varnostnih kamer kampusa.
Poleg tega je predsednik ŠOU v Ljubljani avtorico prispevka in sodelavce radia obdolžil, da so spodbujali k nasilju in uničevanju lastnine. Radio Študent je v izjavi to označil kot ceneno diskreditiranje kritičnih novinarjev. Z objavo na Facebooku se je oglasila tudi skupina Povezani, ki je sodelavce Radia Študent obdolžila vandalizma ter uničevanja sistema in tuje lastnine, skupino Modro za študente, ki še ni podala lastnega odziva, pa pozvala k refleksiji o tem, komu namenja študentski denar.
Visokošolski sindikat Slovenije je v pismu podpore Radiu Študent obsodil mačehovski odnos vodstva ŠOU, ki je po drastičnem skrčenju financiranja za domnevno škodo, ki je na kampusu nastala med tamkajšnjim študentskim protestom, okrivilo Radio študent ter s tem po mnenju sindikata laskalo sedanji vladi in njenim policijskim prijemom. V sindikatu so nezadovoljni s težnjo, da v ŠOU namesto kritične misli vedno bolj vladajo koristoljubje, politični oportunizem in popkultura. Prizadevanje Visokošolskega sindikata Slovenije in tudi Liste demokratičnega študentstva, ki je izjave ŠOU o nasilnosti protesta označila za laž, je podprl novoizvoljeni rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič. Zapisal je, da se mu zdi izraba dogodka na Kampusu skrajno neprimerna za obračunavanje z medijem, ki je izjemno pomemben za naš prostor in ki je v preteklih desetletjih odigral zelo pomembno družbeno vlogo.
Odziv ŠOU sta obsodili tudi poslanska skupina Zagon ter iniciativa Študentske domove študentkam in študentom. V Zagonu so izpostavili dejstvo, da so študentje in študentke večkrat mirno zahtevali vstop na dvorišče Študentskega kampusa, kar je bila tudi njihova upravičena zahteva. Zemljišče kampusa bi po njihovem mnenju namreč moralo opravljati nalogo stičišča širše študentske skupnosti in nikakor ne bi smelo le posredovati tamkajšnjih potrošniških dejavnosti, ki so v interesu peščice članov vodstva ŠOU. Ti so z zaprtjem vrat kampusa po mnenju Zagona še dodatno potrdili, da je Kampus v očeh vodstva ŠOU namenjen profitnim dejavnostim, druga zbiranja pa so nezaželena.
FOTOGRAFIJE: Hana Radilovič
Uredniški izbor
Napovedi
Najljubši pari jutranjega programa? Ne poslušam, ampak komentarje pa rad berem. Kako bi jih torej rangirali?