Akademskih 15 sabljačev
Današnje novice začenjamo s težavami staršev, ki želijo brezplačno osnovnošolsko izobraževanje za svoje otroke tudi na zasebnih šolah. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, je predstavil predlog uresničitve ustavne odločbe, s katero je bilo odločeno, da morajo biti obvezni javno veljavni programi zasebnih osnovnih šol polno financirani iz javnih sredstev, enako kot programi javnih osnovnih šol.
Po predlogu ministra naj bi bil za naslednje generacije obvezni program financiran stoodstotno, razširjeni program, torej podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti ter neobvezni izbirni predmeti, pa ne bi bil financiran niti delno. Tina Hrastnik iz Službe za odnose z javnostmi na ministrstvu predlog pravno utemeljuje z delom obrazložitve ustavne odločbe, ki zahteva, da se mora iz javnih sredstev financirati obvezen minimum osnovne izobrazbe, ki je enotno določen po vsebini. Pikalo je predlog že uskladil s koalicijskimi partnerji, sledila pa bo še javna razprava.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo v sodelovanju s sredstvi Evropskega socialnega sklada reševalo tudi finančne težave pri vzpostavljanju vajeniškega sistema. Pred približno dvema letoma sprejet Zakon o vajeništvu, ki je uredil vajeništvo kot obliko izobraževanja na srednjih poklicnih šolah in višjih strokovnih šolah, je dobil podkrepitev v obliki javnega razpisa, ki predvideva okoli štiri milijone evrov za spodbude delodajalcem pri vključevanju vajencev, dijakov in študentov v svoj delovni proces.
Na Študentski organizaciji Slovenije, v nadaljevanju ŠOS, opozarjajo, da Študentski domovi Univerze na Primorskem tudi letos predčasno izseljujejo študente zaradi oddajanja sob turistom v poletnih mesecih, kljub temu da imajo študentje pravico do subvencioniranega bivanja za celotno študijsko leto. Na nezakonitost takšnega početja je ŠOS sicer opozoril že lansko leto.
Novice iz Slovenije zaključujemo s ponedeljkovim svetovnim dnevom Romov. Dogodek bomo obeležili s kratkim komentarjem glede vključevanja Romov v slovenski izobraževalni sistem. Mateja Režek, raziskovalka na Centru za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom, Pedagoški inštitut, pojasni, da je tudi na ravni predšolske vzgoje zelo nizek odstotek romskih otrok vključen v vrtce. V izjavi opiše težave, s katerimi se center sooča na tem področju.
Kot še en problem Režek izpostavlja majhno število vrtcev, s katerimi center sodeluje. Težave pri vključevanju širše osmisli Jerneja Jager, vodja na centru.
V Paragvaju so prejšnji teden predstavniki Državne zveze srednješolcev na predsednika nacionalnega kongresa Silvija Ovelarja naslovili zahtevo po interpelaciji ministra za šolstvo in znanost Eduarda Pettaja v zvezi z velikim primanjkljajem učiteljev, ki več kot dvestotim javnim šolam po državi že dva meseca v celoti onemogoča izvajanje pouka. V zadnjih šestih mesecih se je v Paragvaju namreč upokojilo več kot 3000 učiteljev, ki so bili zaposleni na državnih šolah, ministrstvo pa naj bi že od leta 2017 vedelo, da bo do tega prišlo. Dijaki od naslovljene zahteve dalje stavkajo in zapirajo ceste, Državna zveza srednješolcev pa je učne ure v znak protesta zaenkrat organizirala na trgu pred parlamentom. Zaslišanje Pettaja naj bi se zgodilo naslednji teden.
Na Univerzi v Kentuckyju se je prejšnji teden zaključila gladovna stavka študentov, ki so zahtevali, da univerza zaradi številnih študentov, ki si ne morejo privoščiti rednega prehranjevanja in plačevanja najemnine, ustanovi center za osnovne potrebe. Univerza se je zavezala k redni zaposlitvi ene osebe, ki bo načrtovala in skrbela za pomoč glede zagotavljanja osnovnih sredstev na kampusu, in k učinkovitejšemu upravljanju s sredstvi, ki so namenjena finančnim podporam študentom. Zahteve po zagotavljanju osnovnih sredstev za bivanje s strani univerz so sicer vse pogostejše tudi na drugih ameriških univerzah, na fakulteti Sarah Lawrence v New Yorku študentje od uprave na primer zahtevajo brezplačen pralni prašek.
Ameriško ministrstvo za šolstvo študentom ravno ne olajšuje tovrstnih težav. V drugi polovici lanskega leta namreč ni niti odobrilo niti zavrnilo nobene prošnje za odpis dolga iz naslova študentskih posojil. Število nerazrešenih študentskih prošenj za odpis, v katerih zatrjujejo goljufije v obliki zavajanj in napačnih informacij o zaposljivosti po končanju študija s strani profitnih fakultet, je tako naraslo na 150 tisoč.
Norveško podjetje, ki je zagnalo spletno stran “Rich meet beautiful”, se je finančnih stisk študentov lotilo na nekoliko drugačen način. Poleti je namreč v bližini bruseljskih študentskih kampusov svojo spletno stran oglaševalo s sloganom: “Najdi svojega ‘sugar daddyja’ ali, če slovenimo, sladkornega očka, in si izboljšaj način življenja”. Sledeč prijavi Svobodne univerze v Bruslju se je v petek začel sodni postopek zoper lastnika podjetja. Ta trdi, da njegova spletna stran nima nikakršne spolne vsebine, ampak zgolj združuje ljudi določene fizionomije z ljudmi določenega materialnega stanja.
Sladkorni očki pa včasih svojo finančno podporo za študente nakažejo kar fakulteti sami. Harvard je začel preiskavo zoper svojega dolgoletnega učitelja sabljanja, ki naj bi po občutno previsoki ceni prodal svojo nepremičnino očetu enega izmed študentov, ki je bil na Harvard in v sabljaški klub sprejet malo po prodaji. Isti oče je v času, ko je bil na Harvard in v sabljaški klub sprejet njegov prvorojenec, sabljaški fundaciji doniral en milijon dolarjev, ta pa je sto tisoč dolarjev nakazala privatni fundaciji, ki sta jo ustanovila harvardski sabljaški učitelj in njegova žena.
Za zaključek zadnji novici dodajamo izsek iz študentske Tribune, ki je sabljaške klube takole problematizirala že leta 1952: “Ivanov Dimitrij iz II. letnika pravi, da ne more v brigado, ker bo v tem času posečal sabljaški tečaj. Nesmiselno bi bilo oporekati temu športu kot takemu, vendar pa le ne bi bilo napak, da bi se Ivanov zavedel, da živi v obdobju graditve socializma, ne pa v času fevdalnih turnirjev.”
Študentski obvestilnik
Ta teden bomo študentski obvestilnik osredotočili na napoved začetka diskurzivnega programa univerzitetne redakcije ob 50-letnici Radia Študent, ki ga uokvirja vprašanje: “Kdo bi hotel biti večno mlad?” Danes ob petih bo v Vodnikovi domačiji potekala prva okrogla miza, na kateri bodo povezavo med šolstvom in tehnologijo prevpraševali Lenart J. Kučić, Gregor Anželj in Katja Koren Ošljak, njih pa bo izpraševala Zala Č. Gruden. Ob sedmih prav tako v Vodnikovi domačiji sledi pogovor na temo moraliziranja v šolstvu, o čemer se bodo pogovarjali Primož Krašovec, Damijan Štefanc in Janez Krek, moderirala pa bo Lucija Klun.
Jutri ob petih v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja sledi okrogla miza na temo vznika šol in vrtcev, ki projektno ali stalno izvajajo alternativne pedagoške oblike. Z Lucijo Klun se bodo pogovarjale Suzana Plemenitaš, Vesna Lešnik in Ana Nuša Kern. Danes in jutri bo med vsemi dogodki organizirano tudi varstvo otrok, tako da pripeljite vsaj njih.
V petek, 12. aprila, bo ob 11.00 potekal sprehod po Ljubljani, na katerem bodo sprehajalci ugotavljali, kako so medsebojno prepleteni arhitektura, družba in otrok. Sprehajale vas bodo Anja Planišček, Špela Nardoni Kovač, Damjana Zaviršek in Zala Č. Gruden, zbirno mesto pa je na Praprotnikovi ulici 2.
Opominjamo pa še na javno skupščino študentov Akademskega kolegija, ki se bo zgodila 13. aprila ob 10. uri v atriju Akademskega kolegija na Vilharjevi 13. Na dogodek vas vabi stanovalka, ki želi ostati anonimna.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj