Akademskih 150
V nedeljo je vlada sprejela besedilo Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije covid-19 za državljane in gospodarstvo ter ga predložila v obravnavo in sprejetje državnemu zboru po nujnem postopku. Po besedah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, v nadaljevanju MIZŠ, je na področju izobraževanja in znanosti glavni cilj prvega paketa predlaganih ukrepov zagotavljati pravice do izobraževanja in znanstvenega dela tudi v izrednih razmerah.
Glede osnovnega, srednjega in višješolskega izobraževanja ter izobraževanja odraslih velja, da bo to do zaključka epidemije še naprej potekalo na daljavo, in sicer v skladu s potrjenim šolskim koledarjem. Ministrica Simona Kustec je na novinarski konferenci povedala, da bodo maturo izvedli v predvidenih časovnih okvirih, verjetno pa bo sistem preverjanja znanja potrebno prilagoditi tako po vsebini kot po številu preverjanj. Nov zakon določa tudi pogoje priznavanja prakse, izbirnih vsebin in interesnih dejavnosti, ki jih ne bo mogoče izvajati zaradi epidemije, ter pogoje za podaljšanje statusa študenta.
Predlog zakona se dotika tudi teme finančnega nadomestila študentom zaradi upada študentskega dela, in sicer predvideva enkratni dodatek v višini 150 evrov vsem rednim študentom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Na predlog vlade se je že odzvala ŠOS in ga označila za neoptimalnega. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je znesek občutno prenizek glede na povprečne stroške študenta, ki znašajo približno 500 evrov mesečno. Prav tako enkratni dodatek skoraj 50-im odstotkom študentov, ki prihodke od dela navajajo kot glavni vir dohodka, ne bo ublažil večmesečne izgube prihodkov. Predsednik ŠOS, Klemen Peran, pojasni
Peran razloži še, katere skupine predlog izključuje.
Na zakon so se odzvali tudi v sindikatu Mladi plus. Njihovo stališče pojasni predsednica sindikata Tea Jarc.
Pogovarjali smo se tudi s študentom, ki je ob začetku epidemije ostal brez študentskega dela. Miha pojasni svojo situacijo.
ŠOS je izrazila zadovoljstvo ob odločitvi vlade, da študentom v času epidemije ne bo treba plačevati stroškov bivanja v študentskih domovih. Predlog zakona namreč navaja, da se javne storitve, kot so vrtci ter dijaški in študentski domovi, katerih izvajanje je zaradi epidemije vlada začasno prepovedala, ne smejo zaračunavati. Z MIZŠ smo prejeli pisno pojasnilo, da plačevanja ne bodo oproščeni tisti, ki v študentskih domovih bivajo tudi v času epidemije. Max, eden izmed študentov, ki v domu ostajajo, nam je v pogovoru povedal, da jih Študentski dom Ljubljana s to odločitvijo še ni uradno seznanil. Situacijo pa komentira takole.
Iniciativa Kje bomo pa jutri spali? je danes objavila poziv proti deložaciji iz domov v času samoizolacije. Do te naj bi po besedah njenih predstavnikov jutri prišlo v Domu učencev Srednje šole tehniških strok Šiška. Časa za prostovoljno izselitev imajo stanovalci do dvanajste ure, potem pa naj bi upravljalci zamenjali ključavnice in izklopili vodo. Kot komentirajo, so takšne oblike izseljevanja nesprejemljive, še posebej v času pandemije in prepovedi gibanja med občinami, zato zahtevajo njihovo takojšnjo prekinitev.
Od zaprtja vrtcev in šol se varstvo otrok nadaljuje na prostovoljni ravni, in sicer na domovih otrok in prostovoljcev. Varstvo poteka v organizaciji Mestne občine Ljubljana, v nadaljevanju MOL, s sodelovanjem ravnateljev vrtcev in osnovnih šol, kot prostovoljci pa sodelujejo predvsem učitelji in vzgojitelji. Kot so na MOL pojasnili za Slovensko tiskovno agencijo, je bila v preteklih dveh tednih potreba po varstvu otrok relativno majhna, vendar ocenjujejo, da utegne s podaljševanjem zaprtja vrtcev in šol močno narasti.
V MOL izpostavljajo nekatere pomanjkljivosti sistema prostovoljnega varstva. Zaposleni, ki jim je odrejeno delo doma, niso upravičeni do povračila potnih stroškov, vendar do teh v primeru varstva otroka na domu prihaja. Poleg tega prostovoljno varstvo sproža vprašanja o nadzoru nad zdravstvenim stanjem prostovoljcev, ustreznosti prostorov, v katerih se izvaja varstvo, zagotavljanju prehrane za otroke, izmenskemu delu, neenotni kakovosti storitev in tako dalje. Na občini zato predlagajo, naj bo dovoljeno organiziranje individualnega varstva otrok v prostorih vrtcev in osnovnih šol, z usposobljenim kadrom strokovnih delavcev in v okviru javne službe, ne pa na ravni prostovoljstva.
Nadaljujemo v tujini. V Veliki Britaniji je skoraj 300 tisoč študentov podpisalo spletno peticijo, ki parlament poziva k vračilu šolnin. Zadnja dva tedna pouk na univerzah zaradi epidemije novega virusa poteka na daljavo, zato študentje nimajo dostopa do vseh storitev, ki jih univerza ponuja v zameno za šolnine. Prav tako mnogim študentom, ki so se v času epidemije vrnili domov, ponudniki nastanitev na kampusih ne želijo prekiniti najemnih pogodb. Na zahteve študentov se je odzvala univerza Edge Hill v Merseysidu, ju je vlado pozvala, naj odpiše del šolnin za tekoče študijsko leto. Peticijo bo obravnaval tudi parlament.
Ob epidemiji bomo tudi mi zmanjšali obseg ponujenih storitev in današnje novice zaključili brez študentskega obvestilnika.
Od doma je delala Lucija.
Prikaži Komentarje
Komentiraj