Skorajšnje zaprtje fakultet
"Lecture room" by Honou is licensed under CC BY 2.0
V petkovo jutro smo se študentke in študenti zbudili z enim glavnim vprašanjem - ali bomo v ponedeljek šli v predavalnice ali na Zoom? Včeraj smo namreč prek medijev izvedeli, da je strokovna skupina za covid-19 vladi predlagala ponoven premik predavanj na splet. Na Radioteleviziji Slovenija so poročali: »Med predlogi naj bi bila med drugim uvedba študija na daljavo in promocija dela od doma, ne predlagajo pa zapiranja ali omejevanja kakršne koli gospodarske dejavnosti.«
Kot vsak četrtek zvečer se je včeraj obetala seja vlade o nadaljnjih ukrepih, povezanih z omejevanjem širjenja okužb z novim koronavirusom. Čez dan so se kopičile skrbi, jeza in zmeda študentk in študentov. Spraševali smo se, koliko je to selektivno zapiranje povezano z dejanskimi podatki o izvorih okužb, zakaj se od vseh ravni izobraževanja prav študij zapira prvi in zakaj je delo od doma zgolj »promovirano« ... Vrstile so se opazke študentov o tem, da ima gospodarstvo očitno močnejše zagovornike kot študenti, da študij na daljavo onemogoča navezovanje kolegialnih stikov in vodi v depresijo ter da na svojih fakultetah strogo upoštevajo vse ukrepe in beležijo zgolj zanemarljivo število karanten.Že na začetku novembra so za Televizijo Slovenija predstavniki univerz, zaposlenih in študentov nasprotovali pavšalnemu zapiranju fakultet, na katero je namigoval direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Milan Krek.
Predstavniki univerz so že večkrat poudarili visoko precepljenost med predavatelji in študenti. Ta je denimo na največji, ljubljanski univerzi med zaposlenimi 95-odstotna, med študenti pa 80-odstotna, kot kažejo njihove interne ankete. Rektor ljubljanske univerze, Gregor Majdič, je izpostavil tudi nizko število okužb.
Posledice zapiranja niso bile zanemarljive, še posebej za študentsko populacijo, kar izpostavi predsednik Študentske organizacije Slovenije, Andrej Pirjevec.
Na Univerzi v Mariboru so včeraj spodbudili k skupni izjavi za javnost, katere podpisniki so vse članice rektorske konference, Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, Visokošolski sindikat Slovenije, Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije ter Študentska organizacija Slovenije. V izjavi so ostro nasprotovali selektivnemu zapiranju visokega šolstva in poudarili, da univerze ravnajo zelo odgovorno, da izvedbo študijskega procesa prilagajajo trenutni situaciji in da pomagajo univerzitetnim klinikam, bolnišnicam, domovom starostnikov in zdravstvenim domovom pri delovanju zdravstvenega sistema.Rektor Majdič je na spletnih družbenih omrežjih delil podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki za zadnjih sedem dni kažejo drugo najmanjše število zabeleženih okužb prav pri starostni skupini, v katero večinoma spadajo študentke in študenti.
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je v javni izjavi zapisala, da sicer ne nasprotujejo zapiranju države zavoljo reševanja trenutno alarmantne zdravstvene krize, vendar so prepričani, da je zapiranje zgolj študentov popolnoma zgrešena in napačna strategija. Sprašujejo se, kakšno sporočilo daje vlada s tem, ko najprej zapira populacijo, ki se je v največji meri cepila in brez težav sprejela pogoj PCT, medtem ko gostilne, trgovinske centre, hotele in druge dejavnosti pušča odprte.
V iniciativi Glas kulturi so zapisali, da bi bila zanje, študente umetniške akademije, izvajanje predavanj na daljavo in ohranitev vaj in seminarjev v živo, kot si je zamislila strokovna skupina, ogromen logističen izziv. Skoraj vsakič imajo namreč neposredno pred predavanji in po njih bodisi seminar bodisi vaje. Popolno zapiranje pa bi jim, kot so izkusili že lansko leto, dejansko onemogočilo študij, ki pri njih temelji predvsem na praktičnem delu.
Po kratkotrajni paniki smo z ministrstva za izobraževanje danes zjutraj prejeli klic, v katerem so nas obvestili, da se fakultete navsezadnje ne bodo zapirale. Izpostavili so, da se na ministrstvu trudijo, da izobraževanje ostane odprto, da pa zadeva ni odvisna samo od njih. Vseeno pa so v tem času nekatere fakultete že začele izvajati študij na daljavo ali pa uvedle hibridni model. Univerze namreč dopuščajo fakultetam, da glede na njihovo konkretno epidemiološko situacijo študij deloma ali v celoti premaknejo na splet.
Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, Gorazd Kovačič, pa ob zavedanju, da možnost vladnega zapiranja fakultet še vedno obstaja, podaja naslednje opozorilo.
Ob tem na preži ostajajo tudi stanovalci študentskih domov, v imenu katerih je z nami govoril Patrik Čelik.Danes je namreč ob 11. uri potekal sestanek ministrstva za izobraževanje, ministrstva za zdravje in akterjev s področja visokega šolstva v zvezi z morebitnim zapiranjem fakultet.
Rektorska konferenca in Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, ki skupaj združujeta 22 inštitutov in 4 univerze, sta danes tudi objavili izjavo z naslovom ‘Zaupajmo v znanost in cepljenje’. V njej so med drugim zapisali, da je »z obvladovanjem epidemije tako kot z demokracijo. Deluje samo, če sodelujemo vsi in vsi upoštevamo dogovorjena načela«. Konec navedka.
Že lani so v času zapiranja fakultet podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kazali največjo verjetnost okužbe na delovnem mestu in v družini, torej ne v izobraževalnih zavodih, ki so se uvrstili skoraj na konec lestvice. Aprila letos je bila sicer vložena pobuda za oceno ustavnosti odloka o zapiranju visokega šolstva, a ta še čaka obravnavo na ustavnem sodišču.
Prikaži Komentarje
Komentiraj