Malodušje in nemoč

FOTO: Amadeja Smrekar

Članice Študentske fronte smo se udeleževale petkovih protestov med aprilom in junijem 2021. Sprva smo nameravale sodelovati v protestih tudi od oktobra dalje, ampak smo se po septembrski študentski skupščini pred MIZŠ-jem odločile, da bomo manifestacije v fizičnem prostoru obudile predvidoma šele po zimskem izpitnem obdobju. Ali pa celo nekoliko kasneje. Odvisno od zmožnosti. Ker koronastatusa ni bilo, so se namreč začele kazati posledice. Obveznosti so se kopičile, stres se je poglabljal, nas pa je bilo vsakič manj. Ali je Študentska fronta podlegla vsesplošnemu apatičnemu krču, ki se je zgodil takrat, ko je postajalo vedno bolj jasno, da bo to nevzdržno stanje trajalo vsaj do aprila 2022? Odgovor je da. Včasih je pač žal racionalneje začasno obupati, zato da lahko nekoliko kasneje ponovno zagrizeš v pošastni stvor.

Med aprilom in junijem 2021 so posameznice in posamezniki, ki so se zbirali v samonikli iniciativi Študentska fronta, dobivali na dom pisma s policije. Zaradi govorov. Zaradi obiska kampusa – našega Študentskega kampusa, ki je bil v času uradnih ur zaprt. Zaradi kritik nekaterih vladnih odlokov. Zato, ker smo se izpostavljale v javnem prostoru in izražale svoje nestrinjanje z aktualnim stanjem. Ki je nevzdržno.

Nikoli pa ne bo bolje. Če svojega besa ne kolektiviziramo. Nikoli ne bo bolje, če se v svojem razočaranju ne združimo. In morda tudi takrat ne bo bolje. Zelo verjetno je, da res ne bo. Je pa vendarle smiselno skušati storiti vse, kar je v naši moči, da ne bi bilo nevzdržno stanje prisotno tudi takrat.

Petkovi protestniki vztrajajo in vztrajajo že 90 petkov zapored. Odvisno od letnega časa, vremena, splošnega apatičnega stanja ali iskreče se razvnetosti, jih je včasih več, včasih manj. Nekatere posameznice in posamezniki pa ostajajo isti. Pomirjujoča stalnica njihovih obrazov postaja identiteta petkov, njihov glas postaja njihov format. Soočajo se s pritiski, pismi, grožnjami in kaznimi.

Nevzdržno je, da se od enega posameznika terja 2255 evrov. Nevzdržno je, da postajajo pritiski z bližanjem aprilskih volitev vedno bolj ponižujoči. Nevzdržno je, da se oblast odziva na jedko vztrajnost vsakotedenskih petkov, na vztrajnost idej in teles, z ekonomskim nasiljem. Nevzdržen je Kapital.

Sama sicer v teh turobnih prazničnih dneh v lučkah res nimam blage ideje, kako se izviti iz nemega krča nemoči – dosedanjega zrenja v nevzdržnost aktualnega stanja. Ali bodo zapisi na socialnih omrežjih kaj pomagali? Najbrž ne. Ampak ali se lahko v času epidemiološkega kolapsa kolektiviziramo kako drugače kot z izmenjavo besed? Najbrž res ne.

Komentirala je Sara Svati Sharan.