(Ne)izpolnjene obljube koalicijske pogodbe na področju izobraževanja

Mandat trenutne vlade se izteka, v zraku pa je zmes pričakovanja, napetosti in brezupa. Na Radiu Študent redakcije na različne načine pokrivamo bližajoče se volitve. V aktualnopolitični redakciji pripravljajo predvolilne intervjuje, v kulturni redakciji pregledujejo kulturno politiko, kolikor je je še ostalo, v znanstveni redakciji hodijo za znanost, v univerzitetni redakciji pa smo se odločili, da pod lupo vzamemo koalicijsko pogodbo trenutne vlade, torej dokument, s katerim se je vse začelo. Zanimalo nas je predvsem, katere izmed obljub na področju izobraževanja so bile izpolnjene in katere so ostale nedotaknjene. Pri pregledu smo si pomagali s spletno platformo za spremljanje političnih zavez Obljuba dela dolg, ki nastaja v sodelovanju Centra za preiskovalno novinarstvo – Oštro in inštituta Danes je nov dan. 

V koalicijski pogodbi 2020–2022, zapisani na trinajstih straneh, področje izobraževanja, kulture, znanosti in športa obsega dobro polovico strani. Na prvem mestu so se koalicijski partnerji zavezali k uvajanju dualnega sistema izobraževanja v srednjem strokovnem in višjem šolstvu oziroma h krepitvi vajeniškega modela izobraževanja. Dualnost izobraževalnega sistema pomeni, da je učni proces prilagojen zahtevam gospodarstva tako, da dijaki oziroma študenti med izobraževanjem pri podjetjih opravljajo prakso. V ta namen je bil na pobudo Evropske unije leta 2017 sprejet Zakon o vajeništvu, ki ureja vajeništvo kot obliko izobraževanja v srednjem poklicnem izobraževanju in v programih nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja.

V lanski evalvaciji poskusne uvedbe vajeništva kot dopolnila k poklicnemu izobraževanju, z začetkom v šolskem letu 2017/2018, so med drugim ugotovili, da je zanimanje dijakov za vajeništvo majhno. Po podatkih, ki jih je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, krajše MIZŠ, posredovalo portalu Oštro, je letos v vseh srednjih šolah le okoli 400 vajencev, v lanskem šolskem letu pa jih je bilo 300. Z ministrstva so nam pojasnili, da je vlada 28. aprila 2021 sprejela Načrt za okrevanje in odpornost in tako pridobila sredstva za modernizacijo in prenovo srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja ter višjega strokovnega izobraževanja s poudarkom na digitalizaciji in veščinah za zeleni prehod, vključno z razvojem vajeniškega modela izobraževanja. 

Vajeništvo, predvsem v višjem šolstvu, torej še ni urejeno. Na ministrstvu so pojasnili, da bodo v okviru omenjenega projekta opravili študijo izvedljivosti vajeništva na ravni srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, ki bo vključevala tudi evalvacijo sedanjega izvajanja vajeniškega izobraževanja in predloge sprememb. V pripravi je tudi imenovanje ekspertne delovne skupine iz predstavnikov pristojnih ministrstev, delodajalcev, socialnih partnerjev, predstavnikov šol in strokovnjakov z različnih področij, ki se dotikajo poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Tako kot novinarke in novinarji Oštra in inštituta Danes je nov dan smo se tudi sami srečali s precej ohlapno zapisanimi obljubami. Prva takšna je, citiramo: »Krepitev vloge krovnega nacionalnega zavoda s področja šolstva z vključitvijo nekaterih drugih nacionalnih zavodov z namenom oblikovanja učinkovitega, kakovostnega in celovitega sistema na področju izobraževanja.«

15. junija lani je bil sprejet Sklep o pripojitvi javnega zavoda Šola za ravnatelje h krovnemu Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Šola za ravnatelje sicer primarno organizira izobraževanje in izpite, ki jih morajo opraviti tisti, ki želijo kandidirati za mesto ravnatelja. Po navedbah ministrstva se s statusno spremembo pričakuje učinkovitejše in sinergijsko delovanje pri usposabljanju vodstvenega kadra na področju vzgoje in izobraževanja. Drugačnega mnenja pa so v Združenju ravnateljev in ravnateljic, v katerem so še pred sprejetjem sklepa podali mnenje, da mora biti vsaka organizacija s svojo strokovnostjo in poslovanjem sposobna sama upravičiti svoj obstoj. Pristanek na ukinitev dela še delujoče strukture je po njihovem mnenju zgrešen in žaljiv, namesto tega pa bi bilo smiselno Šoli za ravnatelje zagotoviti ustrezne prostore in vso podporo, ki jo potrebujejo. V združenju so dodali, da je vsaka pripojitev nesorodnih dejavnosti zagotovo degradacija in zmanjševanje kakovosti slovenskega šolstva.

V koalicijsko pogodbo so koalicijski partnerji zapisali tudi zagotovitev objavljanja podatkov o zaposljivosti diplomantov po programih in fakultetah. Pojavlja se vprašanje, ali želijo obljubo uresničiti v novem Zakonu o kakovosti v visokem šolstvu, ki vzpostavlja podlago za to, da bo Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, krajše NAKVIS, uvedla kriterij zaposljivosti diplomantov. Na tej podlagi bi v reakreditacijskih postopkih silila zavode v spremembe števila vpisnih mest. Z ministrstva so odgovorili, da so vzpostavili sistem spremljanja zaposljivosti diplomantov na podlagi anonimiziranih administrativnih podatkov. Ta je, citiramo, »visokošolskim zavodom v podporo pri prenovi, pripravi in izvedbi študijskih programov, vključno z oblikovanjem učnih izidov, ki bodo diplomantom zagotavljali ustrezne kompetence za trg dela« (konec citata). Odgovor lahko razumemo kot napoved vrednotenja financiranja študijskih dejavnosti s poudarkom na kriteriju zaposljivosti, kar ponovno udari že tako premalo financirane humanistične in družboslovne fakultete ter umetniške akademije. Ob tem pa reducira pomen znanosti in univerze za zmožnost ustvarjanja neposredne presežne vrednosti v okviru kapitalistične produkcije.  

Na vprašanje o Zakonu o kakovosti v visokem šolstvu, nastajajočem v zatišju, torej nismo dobili jasnega odgovora. Spomnimo, da je po mnenju Visokošolskega sindikata Slovenije vpeljava kriterija zaposljivosti diplomantov posledica upoštevanja strateških in finančnih interesov naravoslovja in tehnike, od koder prihajajo glavni akterji NAKVIS-a. Ob tem pa bi zakon agenciji omogočil odstopanje od zakona o upravnem postopku in s tem povzročil več arbitrarnosti in negotovosti za visokošolske zavode.

Nadalje so se koalicijski partnerji zavezali k uvajanju osnovnih podjetniških vsebin in podjetniške etike v šolstvo, vključno z osnovami finančne pismenosti in praktičnim spoznavanjem dela podjetnikov v lokalni skupnosti. Na tem področju so v začetku leta 2020 ustanovili Strateški svet za podjetnost v izobraževanju, ki se je v tem mandatu sestal šestkrat. Imenovane so bile vodje podskupin in sprejeti pomembni sklepi na temo opredelitve, umeščanja in načinov podjetnosti. Prva kompetenčna prenova je bila leta 2008, trenutno poteka nova.

Na vprašanje o tem, kakšne so konkretne dejavnosti sveta, ki bi nam razjasnile všečne besedne označevalce, ministrstvo ni podalo odgovora. Zanimivo je, da se je svet za podjetnost v izobraževanju sestal kar šestkrat, medtem ko se posvetovalna skupina za področje prekarnosti, ki najverjetneje čaka vsaj večji del učencev in dijakov, ni sestala niti enkrat. Indoktrinacija v podjetništvo kot edino pravo smer razvoja se bo, glede na povedano, zasidrala tudi v učnih načrtih in novo delovno silo učila, da so pomemben človeški kapital – podjetniki, ki si morajo pred nevarnostjo prodajanja svoje delovne sile zatisniti oči in zamašiti ušesa, saj za svoje neuspehe odgovarjajo sami.

Uresničitev zaveze k dogradnji sistema financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti vlada napoveduje v sprejeti Resoluciji, ki jo omogoča novembra sprejet Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Na vladni spletni strani lahko beremo, da bo sprejeta resolucija Slovenijo uvrstila v skupino držav vodilnih inovatork na lestvici evropskega inovacijskega indeksa do leta 2030, da se bodo javna vlaganja v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost postopno zviševala in do leta 2030 obsegala 3,5 odstotka BDP in tako dalje. Dodajamo, da resolucije same po sebi niso nekaj zavezujočega in da bomo uresničevanje obljube lahko videli šele po koncu mandata. Prav tako je sporna tudi vsebina nedavno sprejetega, že omenjenega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. 

Spomnimo, da Visokošolski sindikat Slovenije kljub številnim zahtevam in pozivom ni imel priložnosti, da bi formalno sodeloval pri usklajevanju  novega zakona. Predlagatelj zakona ni prisluhnil nekaterim ključnim pripombam sindikata glede vloge in delovanja ARRS, starostnih omejitev pri vodenju raziskovalnih skupin, vloge predstavnikov raziskovalnih delavcev v ključnih organih in pri potrjevanju ključnih aktov, glede odprtega dostopa do izsledkov javno financiranih raziskav in glede prostega določanja plač zunaj veljavne krovne zakonodaje. Skupaj z Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora so v sindikatu opozorili na 64. člen, ki v javnih ustanovah uvaja fleksibilnost plač glede na razpoložljivost finančnega vira. 

Neposredni učinek uvedbe fleksibilnosti plač, pogojenih z razpoložljivimi zunajproračunskimi viri, bi bilo namreč veliko povečanje neenakosti v vrednotenju dela glede na to, na katerem raziskovalnem področju nekdo deluje in kako lahko trži svoje aplikativne proizvode poslovnim partnerjem v industriji. Dolgoročnejši učinek pa bi bila komercializacija akademske sfere in marginalizacija dolgoročno usmerjenih temeljnih raziskav, ki so s stališča konkurenčnosti na nacionalni ravni ključne. O vsem, kar prinaša novi zakon na področju raziskovalne dejavnosti, lahko poslušate v oddaji Ne tako zelo znanstveni zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. 

K oddaji Unikompleks in obljubam koalicijske pogodbe se vrnemo po glasbenem premoru. Ker se vse vrti okrog keša, bomo zavrteli komad benda Balans. 

BALANS - FAKING KEŠ

Na frekvenci 89,3 MHz poslušate oddajo Unikompleks, v kateri pregledujemo koalicijsko pogodbo trenutne vlade in obljube na področju izobraževanja. 

V okviru Znanstvenoraziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2030 si lahko razlagamo tudi zavezo k sprejetju ukrepov za boljšo pretočnost znanj med javnimi raziskovalnimi zavodi in gospodarstvom. Ti ukrepi so večinoma financirani iz sredstev kohezijske politike. Izpostavljeni ukrepi so: vzpostavitev in financiranje pisarn za prenos tehnologij na javne raziskovalne organizacije, uspešno izvajanje instrumenta raziskovalci na začetku kariere in podpora projektom TRL 3 do 6. Strateški ukrepi predvidevajo intenzivno usklajevanje in sodelovanje med ministrstvom za izobraževanje in ministrstvom za gospodarstvo, kar je po besedah ministrstva predpogoj za uspešen prenos znanstvenoraziskovalnega dela v gospodarstvo.

Pojasnilo ministrstva o zavezi k spodbujanju odličnosti in mednarodne odprtosti visokošolskega sistema bo prišlo po zaključku današnje oddaje, zato si ga lahko preberete na spletni strani prispevka. Kako si v okviru spodbujanja mednarodne odprtosti visokošolskega sistema razlagati spremenjen Zakon o tujcih, ki finančno manj premožnim študentom onemogoča študij, in zakaj zakon podpirajo člani ministrstva, lahko ob objavi odgovora ugotovite sami.

Koalicijski partnerji so se zavezali tudi k izboljšanju sistema usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Decembra 2020 so v Državnem zboru sprejeli Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju, ki na novo ureja delovanje vzgojnih zavodov. Ti bodo odslej delovali kot strokovni centri na štirih geografskih območjih in nudili celostno pomoč otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami. V strokovne centre so po tem zakonu preoblikovani vzgojni zavodi, ki jim je z novim zakonom dana možnost, da skupine oblikujejo glede na potrebe otrok. Tako se lahko otroci in mladostniki vključijo v dnevne oblike storitev, stanovanjske ali vzgojne skupine. Tudi po koncu trajanja ukrepa pa jim je na voljo mladinsko stanovanje, da se lahko osamosvojijo.

Na podlagi tega zakona se strokovni delavci vključijo v obravnavo otrok in mladostnikov, ko ti še niso nameščeni v ustanovah, kar pomeni, da delavci vstopijo v šole in vrtce, v katerih se pojavijo težave, in jih rešujejo, še preden zadeve eskalirajo. Starši, šola ali vrtec se lahko po novem za pomoč obrnejo na strokovni center.

Poglejmo še prenovo razširjenega programa, v katerega umeščamo podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, neobvezne izbirne predmete in podobno. Koalicijski partnerji so se zavezali k prenovi programa s poudarkom na spodbujanju gibanja otrok na osnovnošolski in srednješolski ravni. Z ministrstva so nam sporočili, da so izdali sklep o začetku uvedbe poskusa uvajanja tujega jezika v obveznem programu in preizkušanju koncepta razširjenega programa v osnovni šoli. Poskus, ki zajema vsebine, povezane s kulturo in tradicijo, samostojnim učenjem, medgeneracijskim sodelovanjem in obveznim prvim tujim jezikom v prvem razredu ter obveznim drugim tujim jezikom v zadnji triadi, se izvaja na 47 šolah. Vsebine s poudarkom na gibanju za dobro psihično in fizično počutje pa na 99 šolah. 

Obljube, povezane s področjem izobraževanja, najdemo tudi v poglavju Varnost in obramba. Začenši s postopnim uvajanjem naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka, ki je v javnosti odmevalo leta 2021. Ta naj bi, citiramo, »prinesla pozitivne spremembe, predvsem pa Slovensko vojsko, na katero bomo ponosni in ki bo delovala tako v miru kot s polno sposobnostjo tudi v primeru oboroženega napada na državo« (konec citata). 

Ko je ideja zaradi odtegnjene podpore drugih parlamentarnih strank padla v vodo, so koalicijski partnerji novembra lani poskusili preučiti možnost ponovne vzpostavitve srednje policijske šole. Poslanci NSi in SDS so 25. novembra v državni zbor vložili predlog dopolnitve Zakona o visokem šolstvu, ki je predvideval ustanovitev in akreditacijo visokošolskega zavoda, ki bi deloval v okviru Centra vojaških šol in bil umeščen v strukturo Slovenske vojske. Da bi ZViS še bolj zvisel, bi vojaško izobraževanje postalo izjema, za katero splošni zakoni ne bi veljali. Med drugim visokošolski zavod ne bi bil pravna oseba, vpisana v sodni register, za njegovo delovanje pa bi poskrbel kar obrambni minister. Več o novelah ZViS-a pa lahko slišite v oddaji Dve noveli Zakona o visokem šolstvu. 

Za konec izpostavimo najbolj relevantne obljube in poglejmo, katere so izpolnjene in katere ne. Začnimo z obljubo o uvajanju dualnega sistema v srednjem strokovnem in višjem šolstvu, ki za zdaj ostaja neizpolnjena. Za mnenje smo se obrnili na predstavnike srednjih strokovnih in višjih šol, a odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Sami lahko dodamo, da je vajeništvo sicer dobra praksa, a je pri tem pomembno opredeliti tudi pogosto spregledane delovne pogoje in ustrezno plačilo. V veliko primerih se namreč izkaže, da se dijaki in študentje pri delodajalcu, pri katerem opravljajo prakso zastonj, ukvarjajo s popolnoma rutinskimi opravili, »ker pač morajo opraviti tisto določeno število ur«.

Koalicijski partnerji so zavezo za krepitev vloge krovnega nacionalnega zavoda s področja šolstva z vključitvijo nekaterih drugih zavodov izpolnili tako, da so k Zavodu za šolstvo priključili Šolo za ravnatelje. Zgovorno je, da so v Združenju ravnateljev in ravnateljic že pred sprejetjem spremembe izrazili nestrinjanje in dodali, da je Šola za ravnatelje institucija, ki nam jo v tujini zavidajo in da se njena dejavnost razlikuje od dejavnosti Zavoda za šolstvo. Pripojitev k zavodu z drugo osrednjo dejavnostjo je za tako specifično institucijo vse prej kot dobra, posledice pa se bodo pokazale čez čas. 

Naslednja izpolnjena zaveza, o kateri se zdi, da svojih namenov niti ne poskuša prikriti, je zagotovitev javnega objavljanja podatkov o zaposljivosti diplomantov po programih in fakultetah. Glede na razpoloženje trenutno vladajoče koalicije in nejasno prihodnost prihajajoče lahko objavljanje omenjenih podatkov med drugim pomeni spreminjanje števila vpisnih mest glede na potrebe gospodarstva. Ob tem se postavi vprašanje, kako meriti zaposljivost denimo humanistov, ki po končani izobrazbi najpogosteje ne zasedejo delovnega mesta »filozofa« ali na primer »komparativistke«, in kaj to na drugi strani pomeni za študente naravoslovja in tehnike, ki jih zanimajo v Sloveniji še nerazvita in za trenutni trg nezanimiva področja. Prav tako je jasno, kaj vlada želi doseči z umeščanjem podjetniških vsebin v učne načrte, in nejasno, na kakšen način se bodo učenci srečevali z njimi – morda v obliki otroškega s.p.? 

Nekaj upanja vlivata zaveza k izboljšavi sistema usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, na podlagi katere je bil sprejet zakon, ki sistematično ureja to področje, in zaveza k prenovi razširjenega programa. Slednja je sicer še v postopku poskusa in v nevarnosti - na eni strani zaradi obetajoče zveneče napovedi in na drugi strani zaradi bedne realnosti. Med rezultati tretjega leta spremljanja izvajanja poskusa so na ministrstvu izpostavili to, da večina šol izvaja tudi rekreativne odmore. Po izkušnji avtorice oddaje so rekreativni odmori pogosto rekreativni le po imenu, edina rekreacija pa je sprehod do bližnjega Mercatorja. 

Po pregledu dobre polovice strani koalicijskih obljub je skrb vzbujajoče, da visokega šolstva skoraj ne omenja, raziskovalna dejavnost pa je sicer omenjena, a še to bežno in »urejena« z resolucijo. Zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti je bil torej sprejet, a je njegova implementacija odvisna od prihajajoče vladne koalicije. Glede na ustanavljanje novih univerz, raziskovalnih inštitutov in celo poskus ustanovitve vojaškega izobraževalnega zavoda bi pričakovali, da bi se vlada za začetek zavezala k urejanju razmer v že obstoječih institucijah in to zapisala tudi v koalicijsko pogodbo. Včeraj se je pred ministrstvom za izobraževanje odvila študentska skupščina, na kateri so številne študentske iniciative predstavile situacijo, v kateri smo se znašli študentje in študentke, in stanje v visokem šolstvu. O razmerah, ki jih občutimo in so bile predstavljene na skupščini, pove Lara Jana Gabrijel iz Študentske fronte. 

IZJAVA

Svojo obljubo je izpolnila in v koalicijsko pogodbo pogledala Eva, vejice je postavljala Irena, tehnicirala pa Raketa. Brala sva Maruša in Muri.