V tretje gre slábo
Grški državljani in državljanke so na tretjih predčasnih parlamentarnih volitvah pod vladavino Aleksisa Ciprasa, ki so potekale v nedeljo, odločili, da bo oblast ponovno prevzela stranka Nova demokracija. Na volitvah, ki se jih je udeležilo 55 odstotkov volilnih upravičencev, je Nova demokracija, ki bo Grčijo vodila že petič, osvojila okroglih 40 odstotkov glasov in si tako glede na grški volilni sistem poleg sto osmih poslanskih mest zagotovila še dodatnih 50. V tristočlanskem parlamentu bo imela tako po desetletju šibkih koalicij zadostno večino in ji za vodenje vlade ne bo treba sklepati koalicijskih dogovorov z drugimi strankami.
Drugouvrščeno Sirizo nekdanjega premiera Aleksisa Ciprasa je podprlo 31 odstotkov volilnih upravičencev. Osvojila je 86 poslanskih mandatov in s tem v skladu z napovedmi predvolilnih anket doživela močan poraz. Predčasne volitve je Ciprasova vlada sicer sklicala na podlagi poraza na evropskih in lokalnih volitvah, na katerih je s podobnim naskokom slavila Nova demokracija. Novinarka Omaira Gill pojasni razloge za neuspeh Sirize.
Državljani so Sirizi manj podpore namenili predvsem zaradi nezadovoljstva z leta 2016 napovedanim reformnim programom, ki je po prvem polletju vladanja privedel do novih varčevalnih ukrepov, pojasnjuje Platon Tinios, profesor ekonomije na Univerzi v Pireju.
Tinios poudarja, da kljub temu ne gre zanemariti dejstva, da je Ciprasova vlada edina preživela krizno obdobje in s strukturnimi reformami celo izboljšala nekatere ekonomske kazalnike. Med drugim je za deset odstotkov zmanjšala brezposelnost in formalno končala program pomoči.
Nova demokracija tako začenja svoj mandat na bolj stabilnih ekonomskih temeljih. Kljub temu bo morala glede na dogovor s posojilodajalci do leta 2022 poskrbeti, da 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda nameni poplačilu dolga.
Predsednik stranke Kiriakos Micotakis je sicer v predvolilni kampanji obljubljal preporod države z vrsto reform na področjih izobraževanja, uprave in pravosodja ter spremembe na trgu delovne sile, s čimer naj bi še bolj zmanjšali stopnjo brezposelnosti. Slednji naj bi bil tudi eden izmed pomembnejših faktorjev, zakaj so volivci glasove namenili ravno Novi demokraciji.
V zadnjih desetih letih se je iz Grčije odselilo okrog 400.000 mladih izobražencev med 18 in 30 letom starosti. Ravno ti odseljeni državljani in državljanke so razlog, da je stopnja brezposelnosti na papirju videti boljše kot pred Ciprasovim prevzemom oblasti. Micotakisove predvolilne obljube o višanju subvencij za mala in srednje velika podjetja so že na evropskih volitvah prepričale mnogo mladih. Za stranko Nova demokracija je glasovala skoraj tretjina mladih med 18. in 24. letom. Pojasnjuje Gill.
Med drugimi obljubami je Micotakis napovedal, da bo od začetka leta 2020 v dveh letih za 30 odstotkov znižal davek na nepremičnine. Ta davek je v času gospodarske krize uvedla prav vlada pod vodstvom Antonisa Samarasa, ki je Novo demokracijo vodil pred Micotakisom.
Nova vlada bo glede na predvolilne obljube poskušala izpogajati tudi nižjo stopnjo BDP za poplačilo dolga. Vprašanje je, ali bo Grčija ob tem lahko ostala fiskalno stabilna. Več Omaira Gill.
Fiskalno nestabilnost je v veliki meri zakrivila vlada Konstantinosa Karamanlisa, ki je stranki načeloval med letoma 2004 in 2009.
Micotakis, ki je vodenje Nove demokracije prevzel leta 2016, sicer izhaja iz znane politične dinastije reformistov.
V lastni stranki mu na podoben način kot Ciprasu v Sirizi mnogi nasprotujejo.
Poleg omenjenih strank so se v parlament prebile še štiri druge stranke, in sicer Gibanje za spremembo, krajše KINAL, komunistična stranka, gibanje DiEM25 Sirizinega nekdanjega finančnega ministra Janisa Varufakisa ter leta 2016 novonastala nacionalistična stranka Grška rešitev. Nekdaj precej popularna neonacistična Zlata zora ni presegla parlamentarnega praga. Več Tinios.
Sogovornica izpostavlja, da je nekatere volivce Zlate zore prepričala protimigrantska retorika Nove demokracije ali pa so svoj glas namenili Grški rešitvi.
Nova vlada bo po besedah sogovornice s svojim reformnim programom uspela, če bo uspela privabiti tuje investitorje in poskrbeti za nova delovna mesta ter omejiti korupcijo in nepotizem tako v vladnih službah kot v lokalnem okolju.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj