Afriški OFF

V 96. letu starosti je umrl nekdanji predsednik Zimbabveja Robert Mugabe, je prek Twitterja sporočil predsednik Emmerson Mnangagwa. Mugabejeva politična pot se je začela v 60. letih, ko se je uveljavil kot kritik britanske kolonialistične oblasti, zaradi česar je v zaporu preživel 12 let življenja. Po izpustitvi je v Mozambiku prevzel vodenje gverile in s protikolonialno revolucijo, ki je eskalirala v državljansko vojno, pod okriljem Zimbabvejske patriotske afriške zveze, znane pod kratico ZANU, leta 1980 izsilil razpis svobodnih volitev, na katerih je slavil z omenjeno stranko in postal prvi premier Zimbabveja. Leta 1987 je parlament sprejel spremembe ustave, s katerimi so Mugabeja razglasili za izvršnega predsednika - položaj je združeval funkcije voditelja države, voditelja vlade in vrhovnega poveljnika vojaških sil.

Mugabe je bil na čelu zimbabvejske oblasti 37 let, do novembra 2017, ko je vojska izvedla državni udar in ga prisilila v odstop. Več o liku in delu Roberta Mugabeja lahko slišite v prispevku, naslovljenem “Konec pisanih suknjičev”, ki ga je ob odstavitvi pripravil Žan Zupan.

Sudanski premier Abdala Hamdok je po razpustitvi prehodnega vojaškega sveta in oblikovanju vrhovnega sveta predstavil novo sestavo vladnega kabineta; na seznamu 18 ministrov, ki se jim bosta v prihodnjih dneh pridružila še dva, so štiri ženske, med drugim tudi Asma Abdala, prva zunanja ministrica v zgodovini države. Ibrahim Elbadavi, nekdanji ekonomist Svetovne banke, je prevzel finančno ministrstvo, Madani Abas Madani, vodja civilnega gibanja, je postal minister za industrijo in trgovino, general Džamal Omar, član razpuščenega prehodnega sveta, pa minister za obrambo.

Republika Južna Afrika je zaradi povračilnih napadov na južnoafriška podjetja v Nigeriji začasno zaprla veleposlaništvo in konzulat v mestih Lagos in Abuja. Odločitev pomeni nadaljevanje diplomatskega pingponga med državama, saj je južnoafriški zunanji minister Naledi Pandor ukrep zavoljo varnosti tamkajšnjega osebja sprejel po tem, ko je nigerijsko zunanje ministrstvo svojim državljanom v Republiki Južni Afriki priporočalo vrnitev v domovino. Nigerija je prav tako odpovedala udeležbo na Svetovnem ekonomskem forumu in odpoklicala visokega komisarja za Republiko Južno Afriko Kabira Bala.

Omenjeni povračilni ukrepi so bili reakcija na izgrede v Johannesburgu in Pretoriji, v katerih je po besedah južnoafriškega predsednika Cyrila Ramaphose med razbijanjem in plenjenjem poslovno-trgovinskih četrti umrlo najmanj deset ljudi, več kot štiristo je bilo aretiranih. V Republiki Južni Afriki, drugi največji gospodarski sili na celini, po letih 2008 in 2015 na dan tako ponovno udarja val ksenofobnega nasilja nad priseljenci, večinoma delavci v slabše plačanih panogah. O razlogih za ksenofobične izpade govori Dominique Dix-Peek iz Centra za študije nasilja in sprave.

Izjava

Podrobnejše ozadje dogajanja v Republiki Južni Afriki bomo obravnavali v današnjem Kultivatorju ob 17. uri.

Nadaljujemo v Iranu. Predsednik Hasan Rohani je ukazal odpravo vseh omejitev jedrskih raziskav in razvoja, ki jih določa jedrski sporazum iz leta 2015, zunanji minister Džavad Zarif pa je o tem obvestil tudi visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve Federico Mogherini. Gre za tako imenovani “tretji odmik” od določil, ki ga Iran upravičuje z nepripravljenostjo Združenih držav Amerike, da bi ukinile finančne sankcije, ki so jih uvedle ob umiku iz sporazuma maja lani. Julija je Iran tako presegel dovoljeno količino zaloge obogatenega urana, omejeno na tristo kilogramov, in 3,6-odstotno omejitev čistosti. Iran si z evropskimi državami podpisnicami sporazuma - Francijo, Nemčijo in Združenim kraljestvom - sicer prizadeva doseči dogovor o spoštovanju sporazuma, vendar v zameno zahteva dopustitev ponovnega zagona prodaje svoje nafte oziroma odobritev kredita v vrednosti 13,6 milijarde evrov. Da do opustitve sankcij ne sme priti oziroma ne bo prišlo, je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom še enkrat ponovil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, čigar administracija je kmalu po Rohanijevem ukazu uvedla nov sveženj sankcij, tokrat proti iranskemu špedicijskemu omrežju, za katerim naj bi stala Iranska revolucionarna garda in tihotapila nafto.

V predsedniški palači je danes potekalo delovno srečanje o pripravah pokrajinske zakonodaje. Poleg predsednika Pahorja so se ga udeležili predsednik državnega sveta Alojz Kovšca ter predstavniki strokovne skupine in vseh treh združenj občin. Predstavili so do sedaj pripravljene osnutke pokrajinske zakonodaje, določene s 143. členom ustave. Navzoči so ocenili, da priprave potekajo uspešno in strokovno dobro pripravljeno, ter se strinjali, je postopek teritorialnih členitev pokrajin vsebinsko ustrezna in primerna osnova za nadaljnje postopanje na področju finančne, upravne in razvojne kapacitete bodočih pokrajin, ki naj bi zagotovile trajnostni in policentrični razvoj Slovenije, ki bo bistveno prispeval k boljši kvaliteti življenja ljudi.