AvtOFFmobilska stavka
V Združenih državah Amerike so delavci sindikata avtomobilske industrije United Auto Workers začeli s stavko, ki prvič združuje delavce treh največjih tovarn avtomobilov General Motors, Ford in Stellantis. Stavka skoraj 13 tisoč delavcev, ki zahtevajo 40-odstotno zvišanje plač in odpravo večstopenjske plačne lestvice, ki omejuje plače novozaposlenih. Prav tako zahtevajo pravice iz starih pogodb, kot je kritje zdravstvenih prispevkov po upokojitvi. S stavko so začeli v eni tovarni vsakega podjetja po tem, ko uprave do polnoči niso izpolnile zahtev. Sindikat ima okrog 775 milijonov evrov rezerviranih za nadomestila plač delavcem v času stavke, s čimer bi lahko več kot 150 tisoč članov sindikata v stavki zdržalo tri mesece. Zahteve sindikat utemeljuje tudi z naraščanjem dobičkov avtomobilskih proizvajalcev v zadnjem desetletju.
Evropska centralna banka je desetič v dobrem letu dni dvignila ključne obrestne mere, tokrat za 0,25 odstotne točke. Obrestne mere bodo po novem med štirimi in 4,75 odstotki. Čeprav je inflacija v evroobmočju začela padati, je še zmeraj več kot petodstotna, cilj centralne banke pa je njeno znižanje na okrog dva odstotka. Po prepričanju sveta centralne banke so zdaj obrestne mere tako visoke, da bo njihovo vzdrževanje na isti ravni močno prispevalo k povratku na dvoodstotno inflacijo.
Brazilsko vrhovno sodišče je na 17 let zapora obsodilo prvo osebo, ki je sodelovala v januarskem vdoru v državne institucije. Obsodili so 51-letnega Aecia Pereiro, ki so ga na dan vdora aretirali v stavbi senata. Enega od 232 podpornikov nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, ki jim sodijo, so obsodili za poskus državnega udara, oboroženo kriminalno združevanje in poškodovanje zgodovinskih stavb. Več tisoč protestnikov je v stavbe državnih institucij v prestolnici Brasilii vdrlo osmega januarja, po inavguraciji novega predsednika Inácia Lule da Silve. Za vdor jih je podžgal Bolsonaro, ki ga prav tako preiskujejo na podlagi obtožbe o spodbujanju nemirov. Vrhovno volilno sodišče mu je že odvzelo možnost opravljanja javnih funkcij do leta 2030. Obsodilo ga je za zlorabo položaja in zlorabo medijev, ker je julija 2022 širil laži o brazilskem elektronskem volilnem sistemu.
V indonezijski provinci Riau, natančneje na otoku Rempang, potekajo protesti proti izselitvi lokalnega prebivalstva. Država namerava več kot sedem tisoč prebivalcev iz priobalnega dela otoka izseliti v notranjost, saj bo na območju, kjer živijo, zgradila več milijard vredno tovarno stekla in sončnih panelov in tako imenovano ekološko mesto. Gre za skupni projekt uprave za posebno gospodarsko cono Batam in kitajskega podjetja Xinyi Glass, ki je eden največjih svetovnih proizvajalcev stekla in sončnih panelov. Gradnja obrata bo stala okoli 11 milijard evrov, to pa bi bila druga največja tovarna stekla in sončnih panelov na svetu. S preselitvijo bi prebivalci izgubili glavni vir dohodka, saj živijo od ribolova.
Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Goran Grlić Radman je izrazil obžalovanje zaradi napake in dejal, da je pripravljen plačati kazen, da pa zaradi dejanj ne bo nosil politične odgovornosti. Hrvaški portal Index je namreč razkril, da Grlić Radman več let ni ustrezno izpolnjeval premoženjske kartice s podatki o izplačanem dobičku podjetja Agroproteinka, katerega solastnik je. Grlić Radman je tako od leta 2019 do danes prejel dobra dva milijona evrov, ki jih ni prijavil na premoženjski kartici. Na ministrovo stran je stopil tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki je dejal, da je minister storil veliko napako in da bo za to moral plačati kazen, politično pa ne bo odgovarjal. Proti Grliću Radmanu je postopek že sprožila Komisija za ugotavljanje konflikta interesov. Kot je povedala predsednica komisije Aleksandra Jozić-Ileković, bo v postopku, ki je bil sprožen 12. septembra, komisija preučila okoliščine, ki jih navaja portal Index. Podjetje Agroproteinka se sicer ukvarja z odstranjevanjem poginulih živali. V zadnjem obdobju je izvajalo tudi odvoz svinj, ki so poginile zaradi prašičje kuge, pri tem pa je poslovalo z državo.
Mariborski župan Saša Arsenovič je obljubil, da bo občina letos v celoti zagotovila financiranje kulturnih in socialnih programov. Spomnimo, da je junija mariborska občina napovedala krčenje proračuna, ki bi vplivalo predvsem na kulturne in socialne ustanove ter športna društva. Med drugim naj bi se krčilo financiranje za programe, kot so materinski dom, varna hiša in zavetišče za brezdomce. Kot je zdaj napovedal Arsenovič, se bodo neobvezne naloge občine tudi letos financirale 100-odstotno, torej v vsoti, ki je bila potrjena na razpisih. Poleg kulturnih in socialnih ustanov naj bi v naslednjih dneh sledil dogovor s športnimi društvi. Vršilka dolžnosti direktorice mestne uprave Lidija Krebl je dejala, da bodo prejemniki dobili dokončne odločbe v 100-odstotnem znesku ob koncu leta. Dodatna sredstva je občina pridobila s prodajo lastnega premoženja, torej nepremičnin in zemlje. Zaenkrat so prodali za dobre tri milijone premoženja, v teku pa je še prodaja zemljišč v vrednosti 10 milijonov evrov.
Denarja pa je mariborski občini zmanjkalo za dokončanje prenove Lenta. Kot je povedal župan, so črtali predvsem enotno tlakovanje po celotnem območju prenove, prav tako se ne bo gradilo terasastih tribun v neposredni bližini reke. Skupna cena prenove nabrežja Drave od Studenške brvi do Vodnega stolpa bo sicer stala okoli devet milijonov evrov, za nedokončane dele pa bodo razpis ponovili kasneje. Kljub nepopolni prenovi bo občina konec meseca vseeno izvedla manjšo predotvoritev. Župan je o tej povedal: »Malo bo škrbasto in bo seveda motilo, ampak bo vseeno toliko dobrega in novega, kar nas bo povezalo.«
Dovčerajšnji član poslanske skupine Gibanja Svoboda Martin Marzidovšek, ki naj bi politično kariero zamenjal za delo na področju umetne inteligence, prihaja v kabinet ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh. Na ministrstvu so potrdili, da bo na ministrstvu skrbel za izvedbo nacionalnega programa za umetno inteligenco.
Kolegij predsednice državnega zbora je sprejel spremembe finančnih načrtov državnega zbora za naslednji dve leti. Sredstva se znižujejo za 800 tisoč evrov vsako leto, del odpovedanih sredstev pa bo namenjen odpravljanju posledic avgustovskih poplav in sledi pozivu vlade proračunskim uporabnikom, da se odpovedo delu sredstev. Gre sicer za drobiž, saj je kolegij predsednice državnega zbora, kakopak soglasno, junija za skoraj štiri milijone evrov povečal porabo državnega zbora. Za povečanje, ki stopi v veljavo z naslednjim letom, so se dogovorili, ker bodo več proračunskega denarja namenili za financiranje političnih strank.
Letalski prevozni Lux Air je uradno vzpostavil redno letalsko povezavo med Ljubljano in Luksemburgom. Gre za prvo povezavo, ki je nastala na podlagi javnega razpisa za večjo povezljivost Slovenije, ki ga je ministrstvo za infrastrukturo izvedlo aprila letos. Z brniškega letališča bodo leti potekali ob četrtkih in nedeljah, lete pa bo prevoznik izvajal s 76-sedežnim letalom.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj