Denacionalizacija OFFa

Če znate jezik dobro držati za zobmi, vam zaupamo skrivnost, ki jo je nekdanji in novoizvoljeni predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko zaupal le nekaterim medijem in nekaj več kot stotim pomembnežem v Belorusiji. Citiramo: ˝Ob nastopu funkcije predsednika Republike Belorusije slovesno prisegam, da bom zvesto služil ljudem Republike Belorusije, spoštoval in varoval pravice in svoboščine človeka in državljana, spoštoval in varoval ustavo Republike Belorusije in dosledno in vestno izpolnjeval visoke dolžnosti, ki so mi bile zaupane.˝ Tako. Zdaj veste, da je Lukašenko v Dvorcu neodvisnosti v meglici tajnosti in skoraj v celoti zaprte prestolnice zaprisegel kot predsednik države kljub še vedno množičnim protestom, ki jih policija večkrat popestri s svojevrstnim nasiljem. Prosimo, da skrivnosti ne razdajate vsakemu, le tistim, ki ne morejo škodovati nadaljevanju šestindvajsetletne oblasti. 

Otočani Bougainvilla, ki je za zdaj še vedno avtonomna pokrajina v Papui Novi Gvineji, so za novega predsednika izvolili nekdanjega poveljnika separatistične Revolucionarne vojske Bougainvilla - današnjega mirovnika in pridelovalca kakava Ishmaela Toroamo. Slednji se je zavezal, da bo odločneje vodil pogajanja o osamosvojitvi, zaključek pogajanj in s tem neodvisnost otočja pa načrtuje v roku treh let. Težnje po samostojnosti Bougainvilla so se vzpostavile nemudoma po osamosvojitvi Papue Nove Gvineje od Avstralije leta 1975 in so se spremenile v desetletno državljansko vojno, ki se je zaključila leta 1998 in je povzročila več kot dvajset tisoč smrtnih žrtev. Mirovni sporazum je predvidel plebiscit, izvedli pa so ga šele lani novembra, ko je želja po samostojnosti z 98-imi odstotki prepričljivo premagala težnjo po ohranitvi teritorialne celovitosti. Bougainville tvori del Salomonovega otočja in ima približno četrt milijona prebivalcev.

Aleluja! Saudova Arabija po sedmih mesecih končuje prepoved svetega romanja v Meko, enega največjih turističnih produktov, ki ga muslimani imenujejo umra - ne zamenjajte ga za hadž, ki se odvije le enkrat na leto. S četrtim oktobrom bo lahko dnevno v Meko romalo šest tisoč vernikov s stalnim prebivališčem znotraj Saudove kraljevine, mesec pozneje pa bo romanje omogočeno tudi državljanom določenih drugih držav, tako da bo dnevno v Meki do dvajset tisoč romarjev. 

 

 

Makedonski premier Zoran Zaev je, potem ko je podobno storil tudi predsednik države Stevo Pendarovski, v pismu zaprosil ekumenskega carigrajskega patriarha Bartolomeja, da kot prvi prizna avtokefalnost Makedonske pravoslavne cerkve ali, če želite, Ohridske nadškofije. Slednja se je namreč leta 1967 sama izločila iz Srbske pravoslavne cerkve, a ji samostojnosti ni priznala nobena druga pravoslavna cerkev. Kot vse kaže, se bodo molebani in litije iz ulic Črne gore kmalu razširili še na makedonske ulice.

 

Tudi v ponosni deželi, ki smo jo nekoč ljubkovalno imenovali Jugoslavija v malem - Bosni in Hercegovini politično ozračje še vedno oblikujejo duhovi, ki so vzniknili v vojni konec prejšnjega stoletja. Sodišče Bosne in Hercegovine je skupaj z državnim tožilstvom sprožilo postopek proti Radioteleviziji Republike Srbske in nekaterim medijskim portalom, ki so jo povzemali, zaradi razkritja identitete priče pod sodnim varstvom. Priča je namreč med sojenjem nekdanjima policistoma Miodragu Josipoviću in Branimirju Tešiću za vojne zločine v Srebrenici v zgodbo vpletla tudi vlogo današnjega premiera Republike Srbske Radovana Viškovića. To pa je, kot kaže, vznemirilo uredništva Radiotelevizije Republike Srbske in nekaterih ostalih medijev s srbskim uredništvom, ki se zadnje dni krčevito borijo proti tovrstni diskreditaciji predsednika svoje vlade.

 

Znanstvena redakcija sporoča:

Svetovna zdravstvena organizacija je v ponedeljek objavila seznam držav, vključenih v globalno iniciativo COVAX. Gre za mednarodno strategijo dobave in pravične distribucije cepiva proti novemu koronavirusu, ki jo poleg Svetovne zdravstvene organizacije vodita nevladni organizaciji Svetovna zveza za cepiva in imunizacijo ter Koalicija za inovacije na področju pripravljenosti na epidemije. Zastavitev smernic razdeljevanja cepiv bo vodila Svetovna zdravstvena organizacija, medtem ko bosta nakup in razdeljevanje koordinirali partnerski organizaciji. V iniciativo je vključenih 156 držav, kar zajema približno 65 odstotkov vsega svetovnega prebivalstva, potekajo pa še pogajanja za vključitev nadaljnjih 38 držav. V seznam trenutno nista vključeni finančni velesili Kitajska in ZDA. 

Namen iniciative COVAX je zbrati skupna finančna sredstva za dobavo cepiv proti novemu koronavirusu ter razdeliti cepiva, potem ko bodo prestala ustrezne klinične študije. Razdelitev cepiv bo potekala v dveh fazah: države bodo sprva prejele zadosti cepiva za cepljenje treh odstotkov svojega prebivalstva. V drugi fazi bo vsaka država prejela cepiva za 20 odstotkov prebivalstva, prednost v distribuciji pa bodo imele države, kjer bo ogroženost zaradi covida-19 večja. Svetovna zdravstvena organizacija upa, da bo do konca leta 2021 zbrala skupaj 2 milijardi doz cepiv. 

Velik izziv iniciative COVAX bo zagotovitev zadostnega financiranja s strani premožnejših držav ter privatnih donatorjev. Prav tako bo naloga iniciative zagotoviti zavezanost držav k spoštovanju iniciative, saj velik del pristopnic še ni podpisal zavezujoče izjave, ter preprečevanje odstopanja držav od dogovorjenega financiranja zavoljo prednostnega kupovanja cepiv za lastne namene. 

 

Novice iz Slovenije:

Ljubljanska nadškofija je izgubila pomembno bitko v denacionalizacijski vojni za posest. Upravna enota Radovljica je zavrnila vlogo za denacionalizacijo nepremičnin na območju Sedmerih jezer, slapa Savice, priobalnega pasu Bohinjskega jezera in dela Pokljuke, ki jo je nadškofija vložila že leta 1992. Po tem, ko je vloga potovala od radovljiške občine na upravno enoto, pa na Ministrstvo za okolje in prostor in preko upravnega sodišča nazaj na upravno enoto Radovljica, so ugotovili, da posest ni bila nacionalizirana, saj jo je nadškofiji odvzel nemški okupator leta 1941 - ob nacionalizaciji je bila to že državna posest. Sedaj je v denacionalizacijskem pingpongu na vrsti nadškofija, ki se lahko pritoži na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 

Da pa se slovenska, denimo sekularizirana država ne bi preveč zamerila rimskim katolikom in njihovi cerkvi, bo s finančnim darilom malce pripomogla gospodarstvu cerkvene države v središču Rima. Med vladnimi gradivi je namreč moč zaslediti, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano postavilo slovensko božično drevo na Trgu svetega Petra v Vatikanu. Za pičlih sto tisoč davkoplačevalskih evrov bodo tako lahko slovenski rimskokatoliški verniki molili za pravičnejšo denacionalizacijo in sakralizacijo slovenskih narodnih bogastev.