Izjemno utrujeni OFF

V pariškem predmestju Nanterre, približno deset kilometrov zahodno od središča francoske prestolnice, je policist med prometno kontrolo ponoči ubil mladoletnika alžirskega rodu. Francoska policija trdi, da je mladoletnik namenoma zapeljal proti policistom, posnetki z družbenih omrežij pa dokazujejo, da sta se dva policista mirno ustavila pred vozilom mladoletnika. Eden od njiju je mladoletnika ustrelil iz neposredne bližine, ko je ta želel odpeljati stran. Policist, ki je mladoletnika ustrelil, je v priporu zaradi obtožbe umora. Policijski umor je sprožil proteste na zahodu Pariza, ki so se razširili v bližnje mestne četrti. Protestniki, ki jih je policija kasneje razgnala s solzivcem, policijo obtožujejo prekomerne uporabe sile. Po trditvah prebivalk in prebivalcev predmestja je umor mladoletnika neposredno povezan z rasizmom francoske policije. Večina tistih, ki jih je francoska policija ubila v preteklih dveh letih, je temnopoltih ali arabskega porekla.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je potrdil, da je vodja najemniške skupine Wagner Jevgenij Prigožin, ki je prejšnji petek napovedal pohod na Moskvo, prispel v belorusko prestolnico Minsk. Lukašenko je ob Prigožinovem prihodu v Belorusijo dejal, da bo Wagner v državi deloval na lastne stroške in da Belorusija ne namerava graditi taborišč za pripadnike te najemniške vojske. Je pa izjavil, da bo se bodo od Wagnerja lahko učili o taktikah in orožju. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin v svojem nagovoru vojaško osebje, tudi obrambnega ministra Sergeja Šojguja, pohvalil za preprečitev državljanske vojne. Po Putinovih trditvah je Wagner v zadnjem letu od ruske države prejel milijardo evrov, v tem času pa naj bi skoraj toliko zaslužil še s cateringom in kuho. Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da se Wagner pripravlja na predajo težkega orožja redni vojski.

Volilna komisija Sierre Leone je za zmagovalca predsedniških volitev razglasila dosedanjega predsednika Juliusa Maado Bia – vodjo ljudske stranke, ki je prejel dobrih 56 odstotkov glasov. Za njegovega glavnega protikandidata Samuro Kamaro iz stranke Kongres vseh ljudi je glasovalo dobrih 41 odstotkov volivk in volivcev. Z zmago na volitvah, po katerih sta si zmago pripisala oba kandidata, si je Maada Bio, ki je leta 1996 vodil državni udar, zagotovil drugi predsedniški mandat. Stranka Kongres vseh ljudi protikandidata Kamare je volitve označila za netransparentne in prirejene, sedež stranke pa je med čakanjem na rezultate s solzivcem zalila policija, češ da so pripadniki na volitvah poražene stranke med razglasitvijo lažne zmage ogrožali mimoidoče v glavnem mestu Freetown.

V Južni Koreji je z današnjim dnem v veljavo stopil zakon, ki starost ljudi ureja po uveljavljenem mednarodnem sistemu in ne več po tradicionalnem, ki so ga uporabljale tudi druge vzhodnoazijske države. V skladu s tradicionalnim sistemom so bili ljudje ob rojstvu stari eno leto, vsako dodatno leto pa so dopolnili s 1. januarjem in ne ob rojstnem dnevu. Po mnenju južnokorejskega predsednika Juna Suk Jola je odpravljena ureditev povzročala družbene in gospodarske stroške – prihajalo je namreč do sporov pri izplačevanju zavarovalnin in določanju upravičenosti do državne pomoči. Številni zakoni, ki se poslužujejo tradicionalnega sistema, so še vedno v veljavi. Pri nakupovanju tobačnih izdelkov in alkohola, pri vpisu v šolo in vpoklicu v vojsko še upoštevajo staro štetje let.

Malezija je na nizozemskem sodišču dobila sodbo proti filipinskima državljanoma, ki se izdajata za potomca zadnjega sulujskega sultana Jamalula Kirama drugega, ki je na današnjem območju Malezije – severu otoka Borneo – vladal na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja. Sodba se nanaša na kolonialni dogovor o uporabi teritorija, ki ga je sultan z britansko trgovsko korporacijo podpisal leta 1878. Septembra lani sta dva sultanova potomca na nizozemsko sodišče naslovila zahtevo, naj uveljavi sodbo francoskega sodišča, ki je odločilo, da jima mora Malezija izplačati 14 milijard evrov. A francosko sodišče je ugotovilo, da nima pristojnosti za izterjavo plačila od malezijske države. Nizozemsko sodišče je sedaj uporabo zemljišča pripisalo Maleziji, kar pomeni, da državi ne bo treba izplačati potomcev sultana. Malezija je potomcem letno plačevala dogovorjeno vsoto denarja, da je lahko uporabljala zemljišča, a je s plačevanjem prenehala leta 2013.

Medtem ko v Washingtonu potekajo azerbajdžansko-armenska pogajanja, so azerbajdžanske sile v napadu na armenske položaje v Gorskem Karabahu ubile štiri armenske vojake. Armenske oblasti v Gorskem Karabahu so napad označile za provokacijo, pred tem pa je azerbajdžansko obrambno ministrstvo za obstreljevanje okrivilo armenske vojake, ki naj bi vstopili na ozemlje Azerbajdžana in streljali na položaje njihove vojske. Gorski Karabah po mednarodnem pravu pripada Azerbajdžanu, a je po razpadu Sovjetske zveze večji del območja nadzorovala Armenija. Od 15. junija Azerbajdžan blokira vse prometnice do območja, tudi za humanitarne konvoje. Državi sta vojno v Karabahu nazadnje bili konec leta 2020, ko je v šestedenskih spopadih umrlo več kot 6000 ljudi. V vojni je zmagal Azerbajdžan, ki je zavzel ozemlja na jugu in zahodu Gorskega Karabaha.

Poslanci skupščine Republike Srbske so odločili, da v večinsko srbski entiteti ne bodo več izvajali odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine. Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je zatrdil, da ustavnega sodišča ne bodo priznavali zgolj začasno, dokler državni parlament ne sprejme novega zakona o ustavnem sodišču. Ustavno sodišče je namreč spremenilo pravilnik, po katerem deluje, tako da lahko odločitve sprejema tudi brez prisotnosti sodnikov iz Republike Srbske. Dodik je vsem sodiščem v Republiki Srbski, ki bi skušala upoštevati odločitve ustavnega sodišča, zagrozil, da bodo razpuščena. Napovedal je tudi, da bodo v entiteti prepovedali delovanje državnih sodišč in tožilstva ter državne policije. Odločitev skupščine Republike Srbske je kršitev daytonskega sporazuma, saj ta veleva, da so odločitve ustavnega sodišča BiH neizpodbitne in zavezujoče.

Občinsko sodišče na Reki je nekdanjega vodjo katoliških skavtov v mestu Mateja Mršo zaradi tridesetih kaznivih dejanj spolnih zlorab otrok obsodilo na osem let zaporne kazni. Mrša bo v zaporu šest let, saj sta dve leti, ki ju je že preživel v zaporu, všteti v zaporno kazen. Sodišče mu je izreklo tudi dosmrtno prepoved dela z otroki. Sodba še ni pravnomočna.

Ministrstvo za delo je pripravilo spremembo pravilnika o osebni asistenci, po kateri se bo cena ure storitve osebne asistence s prvim julijem zvišala s 15 evrov na 15,56 evra. Sindikat osebnih asistentov, ki je 25. maja organiziral stavko zaradi slabih pogojev dela in lanskoletnih sprememb pravilnika, ki so jih še poslabšali, opozarja, da bi morala biti cena ure storitve po njihovi oceni vsaj 16,64 evra. Govori zastopnik sindikata Nenad Vitorović.

izjava

V parlamentu razpravljajo o predlogu resolucije o strategiji prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050. Do predloga so kritični župani Spodnjega Podravja, ker Ptuj v resoluciji ni opredeljen kot urbano središče regionalnega pomena, temveč v podrobni opredelitvi ravni mestnih središč spada pod urbano središče Maribor. V visokoleteči resoluciji med drugim obljubljajo:

Ustvarili bomo kompaktna, privlačna, zelena, okoljsko kakovostna, zdrava ter varna mesta in druga naselja. Mesta se bodo preoblikovala v prostore interakcij, inovacij, kulture in skupnostne povezanosti, kjer se funkcionalno prepletajo prostori bivanja, dela in prostega časa v navezavi na okolico in krajino.

O tem, kako funkcionalni so slovenski mestni prostori, lahko poslušate v današnjem OFFsajdu ob petih, kjer bo govora o postavitvi novih parkomatov v Ljubljani.

V državnem zboru obravnavajo tudi predloga sprememb zakona o osnovni šoli in novele zakona o šolski prehrani, ki ju je v parlament s podpisi volivk in volivcev vložil Inštitut 8. marec. Izvorna predloga bi brezplačna kosila za vse osnovnošolce uvedla z začetkom v januarju 2024, a je pristojni parlamentarni odbor sprejel dopolnilo, po katerem bi kosila postala brezplačna leta 2027, z jesenjo 2024 pa bi se razširilo sedanje subvencioniranje kosil. V Inštitutu 8. marec so zato vložili lastna dopolnila, o katerih danes odločajo poslanke in poslanci. Po dopolnilih inštituta bi subvencioniranje kosil uvedli jeseni letos, leta 2026 pa bi kosila postala brezplačna. 

 

Vir naslovnice: arhiv avtorja - brezplačno kosilo v Klubu K4