Kriminalu kao OFF
Že omenjeni vršilec dolžnosti šefa slovenskih policistov Anton Travner, ki ga je vlada imenovala na svoji konstitutivni seji, pa bo, kot vse kaže, v bližnji prihodnosti tudi uradno postal generalni direktor slovenske policije s polnimi pooblastili. Na že zaključeni natečaj se je poleg njega prijavil zgolj še en kandidat, ki pa ni izpolnjeval pogojev. Travner se je v slabih dveh mesecih že pojavil v blišču žarometov, ko je - nekoliko nerazumljivo - kar sam poklical na Zavod za blagovne rezerve, da bi se pozanimal o možnih kaznivih dejanjih v povezavi z nakupi zaščitne opreme. Po ugotovitvah, ki jih je prinesel notranjevarnostni postopek v policiji, klic sicer ni bil sporen. Zakaj klica ni prepustil kateremu od kriminalistov, pa ni znano.
Madžarska parlamentarna koalicijska večina je zavrnila ratifikacijo Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini, krajše imenovane istanbulska konvencija. Po mnenju vladajoče stranke Fidesz in koalicijskih krščanskih demokratov je besedilo konvencije ideološko zaznamovano in kot tako nezdružljivo z madžarsko kulturo in družbo, saj med drugim uvaja, citiramo: "škodljivo ideologijo spolov, katere namen je uničiti tradicionalni, krščanski model družine". Konec citata. Odločen NE istanbulski konvenciji argumentirajo tudi z navedbami, da so vsa pravna zagotovila za preprečevanje te vrste nasilja že vključena v madžarske zakone. Opozicija ostro nasprotuje zavrnitvi ratifikacije, že tako maloštevilčne opozicijske poslanke pa zavrnitev vidijo kot začetek boja proti ženskam. Istanbulsko konvencijo je madžarska vlada sicer podpisala leta 2014, glavnina evropskih držav pa jo je že ratificirala, med njimi tudi Slovenija, in sicer leta 2015.Ostajamo v Višegradu. Potem ko je spodnji dom poljskega parlamenta podprl predlog vladajoče stranke Zakon in pravičnost, krajše PiS, o predsedniških volitvah po pošti, je senat, v katerem ima večino opozicija, tega pričakovano zavrnil. Predsedniške volitve, ki naj bi potekale to nedeljo, bodo tako skoraj zagotovo prestavljene: oglasila se je namreč volilna komisija, ki trdi, da organizacija volitev v nedeljo iz pravnih in organizacijskih razlogov ni možna. Žogico je senat sedaj zopet prepustil spodnjemu domu parlamenta, ki mora sporni zakon o volitvah po pošti še enkrat potrditi. Kot novi datum volitev se za zdaj omenjata dva, in sicer 17. in 23. maj, o terminu pa sicer niso složni niti v PiS.
Volitve, a ne predsedniške, se obetajo tudi našim južnim sosedom. Po nastopu vodje poslanske skupine HDZ Branka Bačića na komercialni televiziji je jasno, da koalicijski partnerji soglašajo z izvedbo parlamentarnih volitev poleti. Neuradno naj bi se odločali med datumoma 5. in 12. julij, koalicija pa si želi volitev še pred jesenjo, saj bi tako lahko v predvolilnem času nadaljevali z že dva meseca trajajočo vsakodnevno kampanjo, ki se ji reče boj proti koronavirusu. Po mnenju opozicije bi HDZ s hitro izvedbo volitev lahko zakril slabo gospodarsko sliko, ki se obeta zaradi posledic novega koronavirusa. Bačić je povedal še, da lahko v primeru dobre epidemiološke slike sabor razpustijo že v naslednjih 15 dnevih, končati pa morajo razpravo o rebalansu proračuna in o izbiri novega državnega tožilca.
Znanstvena redakcija poroča: napovedana gospodarska rast za leto 2021 je seveda vezana na pričakovanje, da bo do takrat zdravstvena kriza že mimo. Glede na rezultate raziskave o stanju okužb z novim koronavirusom je v Sloveniji prekuženost med 2- in 4-odstotna. K raziskavi so povabili 3000 ljudi, od tega se jih je odzvalo 1368. 1367-im preiskovancem so odvzeli bris nosno-žrelnega predela, 1318-im so odvzeli tudi vzorec krvi, kar po ocenah Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki je vodil raziskavo, zadošča za dovolj zanesljiv reprezentativen vzorec. Testiranje je vključevalo dva načina diagnosticiranja, in sicer so osebam odvzeli bris, v katerem so iskali ostanke virusne RNK, ter kri, v kateri so preverili prisotnost protiteles, ki pričajo o tem, da je oseba že prišla v stik z novim koronavirusom.
Rezultati so pokazali prisotnost protiteles pri 41-ih osebah, od tega je bila pri dveh osebah okužba prisotna tudi na podlagi brisa. Pri eni osebi je bila okužba še aktivna, pri drugi pa so našli le ostanke virusne RNK. Od vseh oseb, ki so imele prisotna protitelesa v krvi, jih je 65 odstotkov v anketah o počutju poročalo vsaj o enem do treh ali štirih simptomih, značilnih za bolezen covid-19. Končana pa je le prva faza raziskave, saj bodo do oktobra na štirinajst dni spremljali stanje vseh sodelujočih, po šestih mesecih pa jim bodo ponovno odvzeli kri in preverili prisotnost protiteles.
Na novinarski konferenci pa niso želeli izdati proizvajalca testov, ki so jih uporabili. Prav tako niso razkrili, kakšna je zanesljivost uporabljenih testov glede na specifičnost in občutljivost zaznave ter ali so to upoštevali pri interpretaciji rezultatov. Ti lastnosti vseh seroloških testov ključno vplivata na zanesljivost pridobljenih podatkov, saj gre pri covidu-19 še vedno za relativno majhen delež okuženih, zato je tudi zanesljivost pozitivnega rezultata temu primerno nižja.
Nemško ustavno sodišče je odločilo, da mora Evropska centralna banka utemeljiti sorazmernost programa nakupovanja obveznic. Ta sodba se sicer nanaša na obdobje pred koronakrizo, lahko pa ima resne dolgoročne posledice na delovanje EBC ECB in s tem na usodo evra kot skupne evropske valute. Če ECB ne bo ravnala po nemški sodbi, se omenja tudi možnost izstopa nemške centralne banke iz tovrstnih programov. Več v OFFsajdu ob 17. uri.
Prikaži Komentarje
Komentiraj