Mobilizacija rezervistOFF
Ruski predsednik Vladimir Putin je v televizijskem nagovoru državljanov napovedal delno vojaško mobilizacijo rezervistov. Putin je tudi že podpisal predsedniški izvršni ukaz o mobilizaciji. Po trditvah ministra za obrambo Sergeja Šojguja bodo mobilizirali okoli tristo tisoč rezervistov, ki že imajo ustrezne vojaške izkušnje in jih bodo pred odhodom na bojišče dodatno izurili. Kakor je zatrdil Šojgu, Rusija sicer premore okrog 25 milijonov rezervistov. Ruska duma je poleg tega sprejela spremembe kazenskega zakonika, ki določajo nove kazni za kazniva dejanja zoper vojaško službo. Po spremembah so lahko kaznovani ne samo naborniki, ampak tudi pogodbeni vojaki in rezervisti. Prav tako lahko država kaznuje državljane, ki storijo dejanja proti vojaški službi, v pogojih »oboroženega konflikta« in »vojaških groženj«. To sta nova pogoja, ki omogočata kaznovanje tudi v primeru, če uradno ni razglašena vojna in splošna mobilizacija. Putin je v nagovoru pozdravil še napovedane referendume o priključitvi zasedenih regij Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje. Napovedani so med 23. in 27. septembrom.
Več iranskih vladnih in državnih medijskih spletnih mest zaradi kibernetskega napada trenutno ne deluje. Odgovornost za napad je prevzela hekerska skupina Anonymous, ki si na ta način prizadeva podpreti proteste zaradi smrti Mahse Amini, ki je prejšnji teden umrla v priporu iranske moralne policije. Skupina Anonymous, ki je bila po tovrstnih kibernetskih napadih na voditelje držav, neuslužnih politikam zahodnih držav, poznana že prej, je trenutno med drugim destabilizirala obe največji vladni spletni strani, napadli pa naj bi tudi osrednje državne medije. Iranske oblasti napada zaenkrat še niso komentirale, so se pa odzvale na proteste, ki se nadaljujejo v šestnajstih iranskih provincah. V spopadih s policijo naj bi bilo zaenkrat v regiji Kurdistan, od koder je prihajala Amini, ubitih vsaj šest ljudi. Protestniki zahtevajo neodvisno preiskavo okoliščin, v katerih je umrla Amini, ki jo je moralna policija aretirala, potem ko si je v javnosti snela hidžab. V znak podpore temu dejanju so si vse protestnice v mestu Saqez, rojstnem kraju Amini, simbolično snele hidžabe.
Na Japonskem se je starejši moški s samozažigom ubil v bližini pisarne predsednika vlade Fumia Kišide. To je storil v protest proti državnemu pogrebu julija umorjenega dolgoletnega premiera Šinza Abeja. Policisti naj bi na kraju samosežiga našli tudi pismo z obrazložitvijo dejanja, vendar razen tega, da je moški nasprotoval pogrebu, več informacij ni znanih. Za stroške Abejevega pogreba bo država plačala okoli dvanajst milijonov evrov. Trenutni premier Kišida tako kot Šinzo Abe prihaja iz Liberalne demokratske stranke, ki na Japonskem skorajda neprekinjeno vlada od konca druge svetovne vojne. Abejev atentator Tecuja Jamagami je policiji v priporu kot razlog za umor Abeja navedel povezave Liberalne stranke in korejske Cerkve združevanja. Liberalcem je sodeč po javnomnenjskih anketah ravno zaradi teh domnevnih povezav podpora v zadnjih mesecih upadla za šest odstotkov.
V ugandski prestolnici Kampala so aktivisti zaradi resolucije parlamenta Evropske unije o ustavitvi naftnega projekta v Ugandi in Tanzaniji vdrli v prostore predstavništva Evropske unije. Evropski parlament je prejšnji teden sprejel resolucijo, v kateri obsoja kršitve človekovih pravic ter velika okoljska in podnebna tveganja, ki jih predstavljata projekta Tilenga in EACOP, ki ju je v Ugandi in Tanzaniji razvila francoska naftna družba Total. Po trditvah poslancev Evropskega parlamenta naj bi bilo več kot sto tisoč ljudi prisiljenih zapustiti svoje domove, če bi naftni projekt izvedli. Frank Mawejje, vodja ugandskih aktivistov, ki nasprotujejo resoluciji, je dejal, da sta Uganda in Tanzanija neodvisni državi in da se Evropska unija nima pravice vmešavati v izkoriščanje naravnih virov obeh držav. Po poročanju medijskega portala Allfrica.com noben aktivist zaenkrat ni bil aretiran. Razlog za to pa naj bi bil, da ugandska vlada prav tako nasprotuje resoluciji Evropskega parlamenta in si želi nadaljevati s projektom.
V Črni gori še tretje vlade v zadnjih dveh letih vsaj zaenkrat ne bo. Lista URA, ki jo vodi premier v odhodu Dritan Abazović, kljub dogovoru s srbsko Demokratsko fronto in listo Mir je naša nacija, sestavljeno okoli stranke Demokratska Črna gora, namreč ni oddala formalnega podpisa za sestavo nove koalicije. Zato črnogorski predsednik Milo Đukanović, čigar socialisti bi po dogovoru ostali izven nove koalicije, ni potrdil predlaganega mandatarja, nekdanjega zunanjega ministra Miodraga Lekića. Kot alternativo je predlagal razpustitev parlamenta in čimprejšnji razpis novih volitev. Abazovićeva stranka je zavrnila dokončen podpis Lekićeve kandidature, češ da morajo s koalicijskimi partnerji še skleniti celovit dogovor. Nebojša Medojević iz Demokratske fronte je Abazovića zato obtožil izsiljevanja koalicijskih partneric, da bi si pridobil čas pred organizacijo novih volitev. Abazovićevo vlado je sicer zrušila prav Đukanovićeva stranka socialistov, ki ji je pred mesecem dni odrekla podporo, potem ko je vlada sklenila sporazum s Srbsko pravoslavno cerkvijo.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je sprejel odločitev o splošni stavki, ki se bo začela 19. oktobra in bo trajala do sklepa o prenehanju stavke ali do sklenitve sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev. Glavna zahteva sindikata je, kot že ničkolikokrat doslej, izstop iz enotnega plačnega sistema. Fides želi, da stavkajočim za čas stavke pripada stoodstotno nadomestilo plače. Stavkajoči bodo v tem času na delovnem mestu, razen ob sklicih stavkovnih sestankov, ki bodo potekali najmanj enkrat tedensko. Zagotavljali bodo predpisan minimum delovnega procesa, izvajale pa se bodo nujne storitve, katerih opustitev bi sicer pomenila nepopravljivo okvaro zdravja ali smrt.
Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odpoklic veleposlanika Toneta Kajzerja iz Združenih državah Amerike. Opozoril je tudi na vprašanje sorazmernosti predlaganega ukrepa oziroma doslednosti takega ukrepanja v vseh podobnih primerih. Iz Pahorjevega urada so sporočili, da bi bilo prav, da se postopek odpoklica veleposlanikov v prihodnje formalno uredi enako kot postopek imenovanja veleposlanikov, pri katerem je posvetovanje s predsednikom republike sestavni del postopka odločanja. Vlada se je za odpoklic Kajzerja odločila prejšnji teden zaradi kršitve Zakona o zunanjih zadevah. Kajzer je namreč depešo notranjega ministrstva, namenjeno diplomatsko-konzularnim predstavništvom, nepooblaščeno poslal predsedniku Slovenske demokratske stranke Janezu Janši, ta pa jo je objavil na Twitterju.
Predsedniški kandidaturi sta danes vložila Nataša Pirc Musar in Anže Logar, torej kandidata, ki jim po javnomnenjskih anketah za zdaj najbolje kaže. Pirc Musar je zbrala 5444 overjenih podpisov volilk in volilcev, SDS-ov Logar pa 12.977.
OFF sta pripravila vajenka Zala in Fin.
Vir fotografije: flickr, creative commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj