Obljubljena dežela in Zvezdni vitez

V Kartumu, glavnem mestu Sudana, je v jutranjih urah sudanska vojska s strelnim orožjem napadla protestnike, ki so s sedenjem poveljstvu vojske že dlje časa izražali nestrinjanje z vojaškim svetom, ki je na pobudo protestnikov proti predsedniku Omarju Al-Baširju oblast prevzel aprila. Po prevzemu oblasti, ki naj bi bila zgolj prehodne narave, vojaški svet ne kaže več navdušenja nad predajo oblasti. Število žrtev današnjega vojaškega napada na protestnike narašča, po zadnjih poročilih naj bi bilo ubitih najmanj devet civilistov, več deset pa naj bi bilo ranjenih. Medtem ko protestniki v Kartumu bežijo, pa naj bi v okoliških mestih že postavili barikade na glavnih cestah.

Politična kriza grozi tudi Nemčiji. Andrea Nahles, predsednica nemške socialdemokratske stranke, krajše SPD, je po poraznem rezultatu na evropskih volitvah napovedala odstop. Nahles, ki je funkcijo vodje SPD prevzela komaj 22. aprila lani, ni uspela izboljšati ugleda pehajočega se velikana nemške politike, celo nasprotno - na evropskih volitvah je stranka prejela komaj 16 odstotkov glasov in zaostala tudi za Zelenimi. Več o posledicah te odločitve in pomenu za Große Koalition v OFFsajdu ob 17.

 

Na Bližnjem vzhodu se vse bolj oblikuje blok arabskih držav ter povezuje z Izraelom v nekakšno regijsko protiiransko koalicijo. Po zasedanju arabskih držav v Meki, ki je potekalo v izrazito protiiranskih tonih, popolnega konsenza sicer ni bilo, saj je Katar zavrnil tovrstno držo, vendar se konec junija bliža zasedanje v Dohi, ki ga bodo sogostile Združene države Amerike, predvsem iščoč podporo mirovnim načrtom med Izraelom in Palestino, ki jih je pripravil zet predsednika Trumpa, ameriški Jud, Jared Kushner. Med rastočimi napetostmi in pritiski s strani ZDA in njihovih regionalnih zaveznikov, predvsem Izraela in Saudove Arabije, Iran že svari, da bi v primeru vojne cene nafte zrasle višje, kot si ZDA lahko privoščijo.

Kaj natančno je vsebina zloglasnega mirovnega sporazuma, ki ga je o prihodnosti Izraela in Palestine pripravil Kushner, sicer še ni povsem znano. Zaradi razpustitve izraelskega parlamenta prejšnji teden, potem ko dosedanjemu premieru Benjaminu Netanjahuju po aprilskih volitvah ni uspelo sestaviti koalicije, in zaradi zaostrujoče se politične krize v tej državi, naj bi po sicer nepotrjenih poročanjih Trumpova administracija odločila, da svojega mirovnega plana ne razkrije še vsaj do naslednjega leta. Razkritje vsebine načrta ZDA sicer postopoma prelagajo že skorajda eno leto, zna pa se zgoditi, da tudi drugo leto do tega ne bo prišlo, saj gre za volilno leto v ZDA, v primeru konca Trumpove vladavine pa bo šel načrt tako ali tako v zasluženo pozabo.

Kljub grozljivi sedanjosti in grozeči prihodnosti pa so danes Palestinci dosegli sicer majhno, a redko zmago. Sodišče jim je po več desetletij trajajoči pravdi dosodilo vrnitev ozemlja, ki si ga je leta 1984 s ponarejenimi dokumenti prilastilo izraelsko podjetje Yakir Investments. Prilaščanje palestinskega ozemlja s ponarejenimi dokumenti je sicer pogosta praksa izraelskih družb in pogosto na teh ozemljih zrastejo ilegalna naselja. Čeprav so Palestinci tokrat dobili nazaj le nekaj manj kot 0,2 kvadratnega kilometra, pa so od leta 2015 z dokazi poneverb dosegli vrnitev že več kot 70 kvadratnih kilometrov ozemlja na Zahodnem bregu, na sodno obravnavo pa čaka še 2000 podobnih primerov.

Izrael pa nasilja ne izvaja le nad palestinskim prebivalstvom. Izraelsko letalstvo je namreč kot odgovor na dve raketi, ki naj bi na ozemlje Izraela domnevno prileteli iz Sirije, bombardiralo položaje sirske vojske na jugu države. V sicer rutinskem bombardiranju bi skorajda prišlo do neslutenih mednarodnih zaostritev, saj se je v bližini na uradnem obisku pri antiohijskem patriarhu mudil vrh srbske pravoslavne cerkve, med drugimi tudi patriarh Irenej in metropolitan Amfilohije. A za razliko od treh vojakov sirske vojske nihče izmed predstavnikov srbskih pravoslavcev ni umrl ali bil poškodovan.

 

Na zračne napade pa se pripravljajo tudi drugi zavezniki ZDA. Od danes do četrtka bodo v Sloveniji potekale vojaške vaje zračnih obramb Slovenije, Črne gore in ZDA, poimenovane Zvezdni vitez. 450 zvezdnih vitezov bo vadilo varovanje našega zračnega prostora pred zvezdnimi zmaji. Ta teden sicer potekajo tudi vaje Jadranski udar, Takojšnji odgovor in Hitri odgovor, na katerih se bodo na slovenskih vadbiščih urili pripadniki 25 zavezniških držav. Polkovnik Anže Rode je predstavil Zvezdnega viteza.

Izjava.