OFF delodajalcem na drugem tiru
Delavska svetovalnica proti podjetjema Türkcam in Yapi Merkezi vlaga kazenske ovadbe zaradi kršenja delovne zakonodaje pri gradnji drugega tira med Divačo in Koprom. Kazenske ovadbe vlagajo v imenu treh delavcev, ki delajo tudi po 372 ur mesečno. To po ugotovitvah Delavske svetovalnice pomeni kršitev pogodbe izvajalcev del z državnim 2TDK-jem in kršitev delovne zakonodaje, po kateri bi lahko delali do 40 ur tedensko in imeli do 20 ur nadur mesečno. Delavci na drugem tiru torej opravijo tudi več kot dvakrat večje število dovoljenih opravljenih delovnih ur. Türkcam je podizvajalec podjetja Yapi Merkezi, ki v konzorciju s Kolektorjem CGP gradi drugi tir. Govori Goran Lukić iz Delavske svetovalnice:
Kolikšno število delovnih ur opravljajo delavci, Lukič predstavi na primeru enega od turških delavcev.
Kot pojasni Laura Orel iz Delavske svetovalnice, je vprašljivo tudi zagotavljanje varnosti pri delu in ravnanje podjetja Türkcam v primeru poškodbe pri delu.
Za povrh sta delavca, ko sta na finančni upravi zaprosila za podatke o plačilu prispevkov za socialno varnost, ugotovila, da organ, pristojen za pobiranje davkov in prispevkov, teh podatkov nima.
Parlamentarni odbor za notranje zadeve je začel obravnavo strategije vključevanja tujcev, ki niso člani Evropske unije, in strategije migracij. Strategijo vključevanja tujcev so na notranjem ministrstvu morali pripraviti za utemeljitev letošnje novele zakona o tujich. Potem ko je notranje ministrstvo prevzel Boštjan Poklukar, so v zakon vrnili pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za izdajo ali podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine. Pogoj je v zakon najprej uvedla tretja vlada Janeza Janše. Nova strategija zdaj predvideva prenovo in uvedbo novih tečajev slovenskega jezika. V sklopu tega bodo tujci razdeljeni v učne skupine na podlagi predhodnega znanja. Tečaji zdaj namreč potekajo skupno za vse priseljence, čeprav imajo na primer tisti iz arabskega sveta neprimerljivo različno predznanje jezika od tistih s področja nekdanje Jugoslavije. Po strategiji naj bi se povečal tudi obseg tečaja za posameznike, ki na vmesnem preizkusu ne bi dosegli pričakovanih rezultatov. Strategija opredeljuje tudi ukrepe v šolstvu in med drugim predlaga, da bi osnovnošolci lahko ure, namenjene drugemu tujemu jeziku, izkoristili ali za učenje slovenščine ali maternega jezika. Poleg tega odbor predlaga dodatne ure slovenščine za tujce v srednjih šolah in posebno učno podporo ob pripravi na maturo. Strategija predvideva tudi ukrepe o integraciji na trg dela, denimo shemo za zaposlovanje tujcev na področju kulture. Po neuradnih informacijah Dnevnika je pod vodstvom notranjega ministra Boštjana Poklukarja ministrstvo iz razprav o pripravi dveh strategij izključilo nevladne organizacije, ki so bile sprva povabljene k sodelovanju. Po poročanju Dnevnika so strategiji med pripravo tudi označili s stopnjo tajnosti »interno«.
Po neuradnih informacijah Dela je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik včeraj napisala odstopno izjavo, čemur danes sledi sestanek s premierjem Robertom Golobom. Po špekulaciji Dela na njen odstop namiguje tudi obvestilo, ki so ga prejeli zaposleni na ministrstvu za javno upravo, da bo Ajanović Hovnik od ponedeljka odsotna. Stolček se Ajanović Hovnik trese zaradi razkritij Mladine in Televizije Slovenija o nepravilnostih pri razpisu za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij. Ministrica je namreč po zaključenem razpisu spremenila razpis tako, da je lahko njena poslovna partnerica Kaja Primorac s svojim inštitutom prejela 300 tisoč evrov neporazdeljenega denarja.
Uprava Radiotelevizije Slovenija je za direktorico televizije imenovala Ksenijo Horvat, za direktorja radia Mirka Štularja, direktorica digitalnih vsebin pa je postala Kaja Jakopič. Novi direktorji bodo svoje funkcije uradno zasedli, če bo njihovo imenovanje potrdil tudi Svet RTV. Gre za ponovljen razpis. Prejšnjima direktorjema radia in televizije je mandat potekel z uveljavitvijo novega zakona o RTV, isti zakon je uvedel tudi direktorsko funkcijo za področje digitalnih vsebin.
Informativni program nadaljujemo na tujem. Pentagon je potrdil, da je ameriška vojska v sirijskem zračnem prostoru sestrelila dron Nato zaveznice Turčije. Pentagon je dogodek označil za »obžalovanja vreden incident«, a hkrati poudaril, da se je turški dron preveč približal ameriški vojaški bazi. Zato naj ameriška vojska ne bi imela druge možnosti od razstrelitve. Turško vojaško ministrstvo je zanikalo, da dron pripada turški vojski, a turške oborožene drone upravlja tudi turška obveščevalna agencija. Turška obveščevalna služba je v tem tednu okrepila bombardiranje kurdskih pozicij na severovzhodu Sirije. Proti kurdskim silam na severu Sirije Turki že več let vodijo vojaške operacije, s katerimi so okupirali več območij kurdske Rožave.
Potem ko je mehiško-ameriško mejo letos prečkalo okoli 400 tisoč Venezuelcev, Združene države Amerike ponovno začenjajo z deportacijskimi leti v Venezuelo. Koliko letov bo država opravila in koliko potnikov bo na posameznem letalu, administracija ni sporočila. Napoved deportacij prihaja po tem, ko je predsednik Joe Biden naznanil odobritev delovnih dovoljenj in začasno oprostitev deportacij za skoraj 500 tisoč Venezuelcev. A začasna rešitev velja le za tiste, ki so v ZDA prišli pred koncem letošnjega julija.
Ostajamo pri protimigrantskih politikah Bidnove administracije. Ta je v sredo uporabila svoja izvršilna pooblastila za izognitev več ducatom zveznim zakonom, s čimer je odobrila gradnjo več kot 30 kilometrov dolgega novega zidu na mehiško-ameriški meji v južnem Teksasu. Med predsedniško kampanjo je Biden sicer dejal, da zidu med Mehiko in Združenimi državami Amerike ne namerava graditi. Zdaj trdi, da denarja, ki ga je gradnji zidu v času Trumpove administracije namenil kongres, zakonsko ni mogoče preusmeriti na drugo področje.
Venezuelsko tožilstvo je izdalo nalog za aretacijo nekdanjega opozicijskega politika Juana Guaidoja. Obtožujejo ga izdaje, izrabe funkcije, pranja denarja in združevanja z namenom storitve kaznivega dejanja. Guaido naj bi po obtožnici zlorabljal sredstva državne naftne družbe PDVSA v Venezueli, s čimer naj bi državi povzročil škodo v vrednosti slabih 20 milijard evrov. Venezuela je za pomoč prosila tudi mednarodno organizacijo kriminalistične policije Interpol. Guaido se je leta 2019 s podporo ameriških in evropskih imperialistov samooklical za začasnega predsednika Venezuele, desničarska opozicija pa se mu je odrekla že lani. Guaido od letošnjega leta živi v Združenih državah Amerike.
Vir fotografije: Ricardo Gomez Angel
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj