OFF Komori

Po več kot pol leta uspešnih skrivalnic je španska policija aretirala Emilia Lozoyo Austina, nekdanjega direktorja mehiškega državnega naftnega podjetja s kratico Pemex. Maja lani je na Lozoyino glavo mehiško državno tožilstvo razpisalo tiralico, saj mu očitajo, da je med letoma 2012 in 2016, ko je vodil Pemex, sodeloval v številnih podkupovalnih aferah, povezanih z brazilskim podjetjem Odebrecht. Najodmevnejša je bila afera z gradnjo tovarne gnojil, ko naj bi se korupcija odvijala že v razpisnem postopku, pa tudi kasneje je tovarna klavrno propadla zaradi odtekanja dobičkov v žep namesto nazaj v podjetje. Lozoya se bo danes odločil, ali se bo prostovoljno vrnil na sojenje v Mehiko, sicer bo 40 dni sedel v španskem priporu, dokler ne bodo pravniki v njegovi domovini napisali uradne zahteve za izročitev obtoženca. Mehiškemu predsedniku Andrésu Manuelu Lópezu Obradorju se z aretacijo nasmiha prva zmaga v protikorupcijskem boju, ki ga je obljubljal ves čas svoje predvolilne kampanje.

Kot vse kaže, bo na sodniških klopeh že pred koncem mandata gulil zadnjico tudi prvak stranke Severna liga, vzornik desničarskih populistov in italijanski notranji minister Matteo Salvini. Senat, to je zgornji dom italijanskega parlamenta, je odločil Salviniju v enem izmed postopkov, ki ministra čakajo na sodišču, preklicati poslansko imuniteto. Gre za obtožnico na sodišču v Catanii, ki  Salviniju očita, da je med 27. in 31. julijem lani 131 migrantom, ki so bili na ladji obalne straže Gregoretti, ni dovolil izkrcanja. Z ladje so lahko stopili, šele ko je Evropska unija obljubila prerazporeditev migrantov med druge članice EU, s tem pa naj bi Salvini zlorabil svoj položaj in ugrabil 131 ljudi. S podobno obtožbo se je minister soočil že v preteklosti, a so senatorji marca lani zavrnili odvzem njegove imunitete. Salvini je, kot pravemu staremu političnemu mačku pritiče, odvzem imunitete na spletnih družbenih omrežjih že poskušal obrniti sebi v prid in pridobiti še nekaj volivcev Lige na bližajočih se regionalnih volitvah.

V deželi sevdalink, gange in turbofolka pa sodišča ne obravnavajo politikov, ampak ravno obratno. Predstavniki institucij Republike Srbske bodo namreč bojkotirali delo na zvezni ravni, dokler Republika Bosna in Hercegovina ne bo reformirala sodstva. Zastopniki Republike Srbske na državni ravni bodo tako še vedno prihajali v službo in prejemali plačo, le odločitev, ki se nanašajo na celotno državo, ne bodo sprejemali. Politično manifestacijo je predsednica srbske etnične tvorbe Željka Cvijanović napovedala po tem, ko je ustavno sodišče Bosne in Hercegovine razglasilo zakon o kmetijskem zemljišču Republike Srbske za protiustavnega. Zakon določa, da z javnimi zemljišči upravlja vlada Republike Srbske, kar naj bi nasprotovalo Daytonskemu sporazumu in načelu nedotakljivosti državnih teritorijev. Srbski politiki s predsednikom Zveze neodvisnih socialdemokratov in srbskim članom predsedstva Bosne in Hercegovine Miloradom Dodikom na čelu seveda verjamejo, da ustavno sodišče krši Daytonski sporazum in ustavo in naj bi delovalo pod vplivom tujih interesov.

Izjava

Ograje, ki jih politiki v Bosni in Hercegovini postavljajo na ideološki ravni, pa so povsem drugačne kot tiste, ki jih postavlja ameriški predsednik Donald Duck, to je Trump. Njegovemu zgledu pridno sledijo voditelji po celem planetu, kar je nemara navdihnilo tudi upravo mesta Ahmedabad v Indiji. V luči priprav na obisk oranžnega princa Donalda Trumpa naslednji mesec občinsko podjetje gradi zid okoli najrevnejšega dela mesta. Uprava mesta se sicer izgovarja, da ima zid varnostno funkcijo. Gradbeniki pa so prepričani, da gradijo zid, ki bo predvsem estetsko izboljšal izgled mesta na dogodku pod nazivom: ˝Kako si kaj, Trump?˝. Škoda, da se vodstvo mesta Ahmedabad ni namesto zidu okoli predmestja spomnilo zgraditi zidov, ki bi jih lahko prebivalci najrevnejše soseske uporabili za prebivališče.

Namesto zidov pa na Kitajskem ob izbruhu virusa gradijo mostove med narodi. V globalno solidarnostno akcijo za pomoč žrtvam zloglasnega korona virusa se je priključil tudi dobrosrčni narod neodvisne otoške države Zveze Komorov, ki se nahaja v prelivu med Madagaskarjem in Mozambikom. Nekdanja francoska kolonija državni proračun polni predvsem s trgovino z začimbami, več kot polovica države, ki šteje slab milijon prebivalcev, pa po mednarodnih kriterijih spada med revne. A to ni preprečilo dobremu narodu Komorov, da so Kitajski priskočili na pomoč in v namen reševanja zdravstvene krize donirali sto evrov. Ni veliko, ampak je od srca.

Bratske pomoči pa si je zaželela tudi vlada v Libanonu. Po treh mesecih množičnih protestov, ki so celo nakazovali tendence po zgodovinski spravi med različnimi religijskimi in etničnimi skupnostmi v državi, je libanonska vlada spoznala, da je poskusila vse v svojih zmožnostih. Zato se je obrnila na Mednarodni monetarni fond in ga zaprosila za tehnično pomoč - želijo si predloge gospodarskih reform in ekipo strokovnjakov, ki bi sodelovala z voditelji Libanona v Bejrutu. Gospodarska kriza je presegla celo krizne čase med petnajstletno državljansko vojno v drugi polovici prejšnjega stoletja. Ekonomija je klecnila predvsem zaradi zmanjševanja mednarodnih investicij, kar je preprečilo likvidnost libanonskih podjetij in s tem onemogočilo izplačevanje množice delavcev. Mednarodnemu monetarnemu fondu želimo veliko sreče pri popravljanju gospodarstva Libanona in srčno upamo, da bo projekt uspešnejši od preteklih intervencij v Evropi, Južni Ameriki, Afriki ali Aziji.

Od medsebojne pomoči in bratskih mednarodnih odnosov se selimo k tematiki, ki nam je v dolini Šentflorjanski veliko bolj domača - vdiranju v zasebnost. Nemško izvršilno telo, to je vladni kabinet Nemčije, je potrdil novi zakon o varovanju zasebnosti in ga tako preusmeril na obravnavo v parlamentu. Po novem bo v Nemčiji prepovedano fotografiranje zasebnih delov telesa - recimo ženskega mednožja ali dekolteja - ali fotografiranje ponesrečencev v prometu. Kabinet pa se ni ustavil pri fotografiranju zasebnosti posameznikov, temveč bo prepovedano tudi strmenje v zasebne dele telesa. Vdor v zasebnost, kot smo ga opisali, bo kaznovan z do dvoletnim zaporom, podobno kot v nekaterih drugih deželah, ki zakonsko ščitijo zasebnost svojih državljanov - v Indiji, Novi Zelandiji, na Škotskem in Finskem. Nekatera dejanja vdora v zasebnost so bila v Nemčiji že v preteklosti lahko obravnavana kot prekršek, novi zakon pa bo za vekomaj preprečil mizoginim Nemcem, da bi se spraševali: ˝Kira je na smeni?˝

Onesnaženost zraka in okolja je predramilo prebivalce v okolici Kanala ob Soči, ki so naveličani, da v debatah o škodljivosti delovanja podjetja Salonit Anhovo nastopajo le kot statistični podatki. Prav v tem trenutku prebivalci krajev ob srednjem toku Soče pod vodstvom civilne iniciative Danes! protestirajo za zdravo življenjsko okolje. Moti jih predvsem dejavnost sosežiga odpadkov, natančneje 108 tisoč ton na leto, kar po drugi strani podjetju Salonit še ni dovolj in bi rado številko dvignilo na 135. V civilni iniciativi so prepričani, da bi to še poslabšalo splošno zdravje prebivalstva ob reki lepotici, ki je že tako okrnjeno z azbestozo. Razloge za demokratično ukrepanje javnosti s protestom predstavi Miha Stegel iz civilne iniciative Danes!

Izjava