OFF Miloševićevi ženi

Pred sudanskim obrambnim ministrom v Kartumu že deseti zaporedni dan potekajo množični protesti. Sudanska poklicna zveza, ki predstavlja avtonomno zvezo sindikatov zdravnikov, novinarjev in odvetnikov, je pozvala državljane k pridružitvi protestom in obrambi revolucije. Spomnimo, da protesti proti sudanski vladi trajajo že štiri mesece, pretekli teden pa je vojaško vodstvo odstavilo predsednika Omarja al-Baširja, ki stal na čelu države celih 30 let. Po prisilni odstavitvi predsednika je oblast prevzel general Auad Ibn Auf in razglasil izredne razmere s policijsko uro za naslednje tri mesece, za vodenje države pa pooblastil vojaški svet pod svojim vodstvom. Vojaška vlada seveda ni bila po godu protestnikov, ki so vztrajali na ulicah, Ibn Auf pa je 12. aprila po enodnevnem vodenju države odstopil. Konec tedna se je vojaška oblast sestala s predstavniki političnih strank, ki naj bi predlagale imenovanje neodvisnega premierja za vodneje tranzcije. Glede na izjave civilnodružbene zveze Svoboda in sprememba se je vojska sestala tudi s predstavniki  protestnikov, ki so oblasti predstavili seznam zahtev.

Ob odstopu generala Ibn Aufa je vodenje vojaškega sveta prevzel generalpolkovnik Hashem Abdel Mutalib Ahmed Babakr. Vlada je v zadnjih dneh sicer pristala na nekatere izmed zahtev protestnikov, ena od katerih je prestrukturiranje Narodne obveščevalne in varnostne službe. Ta tajna policija naj bi bila namreč odgovorna za poskuse nasilnega zatiranja protestirajočih množic, več deset smrti in več sto ranjenih zaradi streljanja na množice. Glede na uradne izjave policije je bilo v četrtek in petek zaradi streljanja na protestih ubitih 16 in ranjenih 20 ljudi.

Z vrha varnostno-obveščevalne službe je pred dnevi že odstopil Saleh Abdalah Goš, na njegovo mesto pa je bil imenovan eden izmed višjih vojaških častnikov. Glede na izjave oblasti bo iz mesta obrambnega ministra odstopil prej omenjeni obraz državnega udara general Auad Ibn Auf. Sudanska poklicna zveza, ki igra ključno vlogo pri demonstracijah, vztraja, da se protesti ne bodo nehali, dokler v Sudanu ne bo vzpostavljena civilna vlada. Na seznamu njihovih zahtev sta med drugim tudi izpustitev vojakov, ki so prestopili na stran revolucije, in zaseg premoženja nekdaj vladajoče Baširjeve Stranke nacionalnega kongresa.

Spopadi za oblast se nadaljujejo tudi v Libiji. Vojska Vlade narodne enotnosti je sporočila, da so sestrelili vojaško lovsko letalo Libijske narodne vojske. Slednja deluje pod vodstvom generala Kalife Haftarja in bolj ali manj nadzoruje vzhodni del države, 4. aprila pa je vojska pod Haftarjevim ukazom začela ofenzivo za zavojevanje libijske  prestolnice Tripoli. Tam sicer deluje tako imenovana Vlada narodne enotnosti, ki uživa podporo Združenih narodov, vendar pa več kot očitno ne obvladuje razmer v državi. Letalski napadi na položaje vlade v Tripoliju in njej zvestih milic so se okrepili preko konca tedna, ko naj bi letala bombardirala predmestje, Haftar pa se je včeraj sestal z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom el-Sisijem. O čem je potekal pogovor obeh glav, ni znano, iz Sisijeve pisarne pa so sporočili, da je Haftarju zagotovljena egiptovska pomoč pri boju proti terorizmu in ekstremistom s ciljem vzpostavitve varnosti in stabilnosti v Libiji.

Da je cilj varne in stabilne Libije še precej daleč, pričajo same razmere na terenu. Glede na informacije Svetovne zdravstvene organizacije naj bi spopadi med obema stranema zahtevali 121 smrtnih žrtev, 561 ljudi pa je bilo ranjenih. Iz humanitarnega oddelka Združenih narodov so sporočili, da je trenutna ofenziva sprožila razselitev več kot 15 tisoč ljudi. Dodatno so nevarnostim vojnih razmer izpostavljeni tudi migranti, ki so zaprti v centrih, ki jih financira Evropska unija. Slednja je navkljub trenjem med Francijo in Italijo pozvala Haftarja k umiku. Združeni narodi prav tako pozivajo k končanju spopadov in ne spreminjajo svojega stališča pri podpori  Vlade narodnega soglasja pod Fajezom al-Saradžem. Na včerajšnji dan je sicer ta organizacija načrtovala začetek pogovorov med vlado Saradža in Haftarja, vendar so jih očitno prehiteli spopadi.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je potrdil novo palestinsko vlado pod vodstvom premierja Mohamada Štajeha. Zadnji premier Rami Hamdalah je namreč odstopil letošnjega januarja, potem ko mu ni uspelo pomiriti odnosov med stranko Hamas, ki obvladuje Gazo, in stranko Fatah, ki ima oblast na Zahodnem bregu. Iz odstople vlade je pet funkcionarjev ostalo na pozicijah, 17 mest pa so zasedli novi člani. Člani vlade prihajajo izključno iz skupin Palestinske osvobodilne organizacije ali PLO, večina iz Fataha, izključeni pa so člani Hamasa in islamističnih skupin, bojkot nove vlade pa so naznanili tudi bolj levičarski deli PLO-ja. Ministri bodo začeli svoj mandat s precej zahtevnimi nalogami, ameriška vlada je namreč ukinila finančno pomoč, Izrael je zamrznil izplačila davkov, v izraelskih zaporih pa je na gladovni stavki 400 Palestincev.

Na parlamentarnih volitvah na Finskem je z minimalno prednostjo 0,2 odstotka glasov slavila stranka Socialnih demokratov, ki je prejela 17,7 odstotka in s tem osvojila 40 sedežev v 200-članskem parlamentu. Takoj za njo je s 17,5 odstotka nacionalistična Stranka Fincev, ki je dobila 39 poslancev. Stranka odstopljenega premiera Juhe Sipile [jUhe sIpile], ki je opravljal tekoče posle, je doživela polom in s 13,8 odstotka glasov število svojih poslancev z 49 zmanjšala na 31. Več o volilnem dogajanju v tej nordijski državi v OFFsajdu ob 17. uri.

V ruskem Sočiju je po bolezni umrla Mirjana Marković, vdova pokojnega predsednika Zvezne republike Jugoslavije Slobodana Miloševića. Kot njen mož, ki je bil leta 2001 izročen sodišču za vojne zločine v Haagu, kjer je pet let kasneje umrl, tudi ona ni bila nikoli obsojena. Mira Marković je bila domnevno močno vpletena v delovanje vlade, po revoluciji 5. oktobra 2000 pa je prebegnila v Rusijo, kjer ji je bil podeljen politični azil. Po Miloševićevi smrti je Marković v Srbiji čakala obtožnica o sodelovanju pri atentatu na novinarja Slavka Ćuruvijo, takratne oblasti pa so bile neuspešne pri zahtevah po izročitvi. V Rusiji še vedno prebiva sin Marko Milošević, čigar vloga v organiziranem kriminalu v Srbiji je tudi javna skrivnost.