OFF palestinske vlade
Palestinska vlada na Zahodnem bregu, na čelu s premierjem Mohamedom Štajehom iz stranke Fatah, je odstopila. Premier je odstop obrazložil z besedami, da Palestinci zaradi genocida v Gazi in stopnjevanja nasilja na Zahodnem bregu potrebujejo enotno vodstvo na celotnem palestinskem ozemlju. Združene države Amerike od začetka izraelskega genocida v Gazi stopnjujejo pritisk na vlado in predsednika Palestinske uprave Mahmuda Abasa, naj Fatah prestrukturirajo. Stranko Američani vidijo kot vodilno politično silo na ozemlju Palestine po koncu izraelske ofenzive v Gazi. Izraelsko letalstvo je bombardiralo več lokacij v libanonski dolini Beka. Zadeli so več tarč na severovzhodu doline, blizu sirsko-libanonske meje. Pred tem so obstreljevali in bombardirali lokacije bližje izraelsko-libanonski meji. V napadu sta po poročilih izraelske vojske umrla vsaj dva člana gibanja Hezbolah. Okupatorska vojska nadaljuje tudi z obstreljevanjem mesta Rafa na skrajnem jugu Gaze, kamor se je zateklo okoli milijon in pol Palestincev. Od začetka ofenzive je izraelska vojska v Gazi pobila skoraj 30 tisoč ljudi.
V protest proti izraelskemu genocidu se je pripadnik ameriškega vojaškega letalstva Aaron Bushnell zažgal pred izraelskim veleposlaništvom v Washingtonu. Samozažig je na platformi Twitch prenašal v živo, kot razlog za protest pa je v prenosu navedel, da kot pripadnik vojaških sil največje podpornice Izraela noče več sodelovati pri genocidu. Zaradi opeklin je v kritičnem stanju. Ne gre za prvo tako protestno dejanje. Decembra lani se je pred izraelskim konzulatom v Atlanti v zvezni državi Georgia že protestno zažgala protestnica.
Na republikanskih strankarskih volitvah v Južni Karolini je zmagal nekdanji predsednik Donald Trump. Edino preostalo kandidatko, domačinko in nekdanjo guvernerko te zvezne države Nikki Haley je premagal za okoli 20 odstotkov glasov. S tem je najverjetnejši republikanski kandidat na predsedniških volitvah še povečal svojo prednost v skupnem seštevku strankarskih volitev po Združenih državah. Predsedniške volitve bodo novembra.
Madžarski parlament o ratifikaciji švedskega članstva v zvezi Nato odloča danes. Madžarska je zadnja članica zveze, ki še ni ratificirala članstva. Zadnja, ki je to storila, je bila konec januarja Turčija. Turki so od Švedske izsilili spremembo temeljnih zakonov, po kateri lahko v Turčijo oblasti vračajo kurdske begunce, ki jih turške oblasti obtožujejo sodelovanja z Delavsko stranko Kurdistana. Madžarska se je zadovoljila z novo pogodbo za nakup vojaških letal, ki sta jo v petek podpisala švedski premier Ulf Kristersson in madžarski kolega Viktor Orbán. Po pogodbi bodo Madžari od Švedske kupili štiri nova vojaška letala saab gripen, ki jih ima Madžarska že 14. Z madžarsko ratifikacijo bo lahko Švedska po dveh letih od zaprositve postala polnopravna članica imperialističnega kluba, s tem pa končala dvestoletno tradicijo deklarirane vojaške nevtralnosti.
Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav, znana kot Ecowas, je ukinila večino sankcij proti Nigru. Med drugim so odpravili zaprtje nigrskega zračnega prostora in zaprtje mejnih prehodov sosednjih držav z Nigrom. Prav tako bo Niger ponovno lahko sodeloval v gospodarskih in finančnih institucijah Ecowasa. Sankcije so po besedah predsednika komisije Ecowasa Omarja Touraya odpravili izključno iz humanitarnih razlogov. Prav tako je Ecowas umaknil del sankcij proti posameznikom v Maliju in Gvineji. Članstvo Nigra v Ecowasu je od vojaškega državnega udara julija lani suspendirano, nigrska vojaška hunta pa je skupaj z Malijem in Burkino Faso napovedala izstop iz Ecowasa in ustanovitev Zveze sahelskih držav. Nigrska hunta je iz države tudi vrgla francoske vojake.
Predsednik vlade Robert Golob je po današnjem srečanju s Socialnimi demokrati v državni zbor poslal predlog za imenovanje Andreje Katič za ministrico za pravosodje. Na tem položaju bo zamenjala Dominiko Švarc Pipan, ki je odstopila zaradi pritiska socialdemokratov po razkritih nepravilnostih nakupa sodne stavbe na Litijski cesti. Katič, članica stranke Socialnih demokratov, je bila pravosodna ministrica že v času vlade Marjana Šarca, pred tem pa je vodila obrambno ministrstvo v vladi Mira Cerarja.
Vlada je sprejela sveženj ukrepov za zagotavljanje nemotene nujne medicinske oskrbe, ki javnim zdravstvenim zavodom med drugim omogoča uvedbo izmenskega dela. Ukrepe je vlada sprejela zaradi uveljavitve umika soglasij za nadurno delo zdravnikov sindikata Fides, ki začnejo veljati s prvim marcem. Prvi ukrep, premeščanje zdravnikov v druge zavode z namenom nadomeščanja stavkajočih, je pojasnil Denis Kordež, državni sekretar na ministrstvu za zdravje.
Kordež je predstavil tudi drugi ukrep vlade za spopadanje s pomanjkanjem delovne sile v zdravstvu med zdravniško stavko.
Umik soglasij za nadurno delo zdravnikov bo vplival predvsem na izvajanje nenujnih zdravstvenih storitev, saj bodo zdravniki specialisti premeščeni na oddelke nujne medicinske pomoči. Stavkajoči zdravniki pa kljub pozivu vlade ne bodo izvajali pregledov za pridobitev ali podaljšanje vozniških izpitov invalidov. V Fidesu menijo, da to ne spada v zakonsko opredelitev minimuma delovnega procesa in zato niso dolžni izvajati nalog, ki invalidom lajšajo življenje. Zdravniška stavka teče sedmi teden, njihova najpomembnejša zahteva pa ostaja povišanje plač.
Na kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo v košarki med Slovenijo in Izraelom v Kopru je potekal protest proti izraelskemu genocidu v Gazi. Podporniki Palestine so s transparenti in skandiranjem izražali nasprotovanje genocidu. Varnostniki so palestinske zastave in transparente protestnikom zasegali, proti dvema protestnikoma pa so policisti sprožili tudi prekrškovna postopka. Več v OFFsajdu ob petih.
OFF je pripravil vajenec Petar, mentoriral je Luka.
Vir fotografije: Karwai Tang, Flickr, Creative Commons
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj