OFF policijskega nasilja na protestih proti policijskemu nasilju

Informativni program začenjamo s policijsko uro: če smo v zgodovinskem BritOFFu raziskovali historični pojav policijske ure, pa o njej tokrat povsem aktualno. V nigerijski prestolnici Lagos so policisti v času 24-urne policijske ure, uvedene na ukaz guvernerja v glavnem mestu Lagos, Babajideja Sanwo-Oluja, streljali na demonstrante, ki že skoraj dva tedna protestirajo ravno proti policijskemu nasilju, posebej proti posebni zvezni policijski enoti, znani pod angleško kratico SARS. Nigerijska vlada je pod pritiskom demonstrantov odredila njeno razpustitev in oblikovanje nove posebne enote, poimenovane s kratico SWAT, vendar ostaja bojazen, da bodo pripadniki SARS-a, ki so bili večkrat obtoženi neupravičenih aretacij, mučenja in umorov, le premeščeni znotraj policije, brez sicer napovedane preiskave. Prav korenito reformo policije pa zahtevajo demonstranti, ki za “gnila jabolka” pričakujejo tudi pravično kazen na sodišču. Po podatkih Amnesty International je od začetka demonstracij do ponedeljka v umrlo 15 ljudi, število pa se bo po omenjenem streljanju še povečalo.

Volilna komisija v Kirgizistanu je za nov datum parlamentarnih volitev soglasno določila 20. december. Po objavi rezultatov volitev, ki so potekale 4. oktobra in jih je volilna komisija zaradi nepravilnosti kasneje razveljavila, so ulice po državi zavzeli protestniki, v luči politične krize pa je minuli četrtek odstopil predsednik Suronbaj Žeenbekov. Njegova pooblastila je začasno prevzel Sadir Žaparov, ki ga je nov sklic parlamenta dvakrat potrdil za predsednika vlade. Prvič je sedaj odstopljeni Žeenbekov zaradi domnevne nesklepčnosti glasovanje in posledično imenovanje razveljavil in zavrnil – nekateri poslanci  so namreč glasovali na daljavo. Poleg parlamentarnih bodo v Kirgizistanu tako predvidoma januarja izvedli tudi predsedniške volitve, ki pa jih mora razpisati parlament.

V konflikt v Gorskem Karabahu, kjer od konca septembra potekajo spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom, se je vmešala tudi Evropska nogometna zveza UEFA. Izvršni odbor organizacije je namreč sklenil, da začasno prepove izvedbo klubskih in reprezentančnih tekem, ki v vojskujočih državah potekajo pod okriljem UEFE. Ta je predhodno že prestavila tekmo kvalifikacij za Evropsko prvenstvo 2020, prestavljeno na junija prihodnje leto, in dve tekmi lige narodov, na katerih bi morali nastopati armenska in azerbajdžanska reprezentanca, sedaj pa bodo morali na nogometnih zvezah omenjenih držav za izvedbo reprezentančnih in klubskih tekem poiskati nevtralna prizorišča. Pri UEFI so sicer dodali, da njihova odločitev ne prejudicira dokončne odločitve glede izvedbe Eura 2020, ki bo deloma potekal tudi v azerbajdžanski prestolnici Baku.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je zaradi oviranja konkurence vložilo tožbo proti podjetju Google. V njej spletnemu velikanu očitajo, da je s spornimi dogovori, s katerimi je v zameno za plačilo promoviral uporabo svojih storitev, krepil svoj monopolni položaj na trgu. Primer tovrstnega dogovora naj bi predstavljal dogovor med Googlom in Applom, ki je za to, da je bil Googlov brskalnik na operacijskem sistemu iOS nastavljen za privzetega, dobil skoraj deset milijard evrov letno. Kot problematična naj bi se kazala tudi prednameščena aplikacija Googlovega iskalnika na telefonih oziroma tablicah z operacijskim sistemom Android, ki je z naprave ni mogoče izbrisati. Google se je na tožbo odzval z izjavo za javnost, v kateri je zavrnil očitke in opozoril, da se podobnih praks poslužujejo tudi druga tehnološka podjetja, denimo Microsoft in Yahoo, ter z animacijo predstavil možnost uporabe oziroma nameščanja iskalnikov drugih ponudnikov.

Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je po zmagi Luisa Arceja na nedeljskih predsedniških volitvah napovedal vrnitev v domovino. Čeprav uradni izidi še niso znani, vzporedni rezultati kažejo, da je nekdanji minister za gospodarstvo in član Gibanja za socializem, poznan pod kratico MAS, ki jo iz izgnanstva v Argentini še vedno vodi Morales, prejel 52 odstotkov glasov, njegov glavni tekmec Carlos Mesa, predsednik med letoma 2003 in 2005, pa okoli 30 odstotkov. Morales je Bolivijo zapustil, potem ko je oktobra lani sam slavil na predsedniških volitvah, ki pa so jim sledili množični protesti zaradi očitkov o volilni prevari in njihova razveljavitev, proti njemu pa se je zarotila tudi vojska. Sprva je prebežal v Mehiko, nato pa decembra lani dobil politični azil v Argentini. V Boliviji je za Moralesom sicer razpisan nalog za aretacijo, a se zdi, da se bo s spremembo politične klime – na parlamentarnih volitvah, ki so potekale hkrati s predsedniškimi, je MAS v obeh domovih kongresa dobil status največje stranke – nekdanji predsednik, ki je državo vodil 14 let, lahko vrnil iz tujine.

V tem tednu je skupno število okuženih z novim koronavirusom v Iranu preseglo petsto tisoč, samo včeraj je bilo na novo okuženih več kot 5 tisoč ljudi, skupno umrlih pa je več kot 31 tisoč. To uvršča Iran med zaradi novega koronavirusa najbolj prizadete bližnjevzhodne države. Trenutni porast okužb pripisujejo odprtju šol v preteklem mesecu in počitnikovanju med državnimi prazniki. Država se je kljub neobvladljivi situaciji odločila le za zaostritev ukrepov in ne za zaprtje, saj ne želijo dodatno poslabšati državne ekonomije. Tako so v veljavi nošenje mask na prostem ter zaprte restavracije, muzeji, šole in univerze. 

Dodatno obremenitev zdravstvenega sistema predstavljajo tudi ameriške gospodarske sankcije zaradi domnevnega iranskega jedrskega programa in podpiranja terorističnih organizacij. Posledice sankcij se kažejo v pomanjkanju medicinske opreme – ta je dražja in prihaja po nezanesljivih dobavnih kanalih. V tretjem največjem mestu Isfahan so sicer pospešili gradnjo zasebne bolnišnice, ki naj bi v prvi polovici prihodnjega leta nudila tristo dodatnih postelj za bolnike s COVID-19, možen pa bo tudi odvzem brisa iz avtomobila.

Trenutne podporne oblike zdravljena s protivirusnimi zdravili, kot sta remdesivir in favipiravir, niso dostopne vsem. Iranska vlada je v marcu nakupila manjše količine zdravila, namenjene za klinično testiranje in uporabo v bolnišnicah, vendar ga je porabila na izbranih državljanih in državljankah. Izjema pa ni niti cepivo za gripo. Nabavljenih tisoč petsto doz cepiva je bilo najprej poslano v parlament, kar je, jasno, premalo celo za zgolj najožji vrh države. Po burnem odzivu javnosti so cepivo predali ministrstvu za zdravje. Naj spomnimo, da se lahko letos pri nas na brezplačno cepljenje proti sezonski gripi naročite pri NIJZ ali osebnem zdravniku.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je glede na trenutne epidemiološke razmere v državi napovedal, da bo vlada zagotovo podaljšala veljavnost turističnih bonov, tako imenovanih počivavčerjev, in sicer za eno leto. Možnost podaljšanja turističnih bonov je predvidena v petem protikoronskem zakonodajnem svežnju, vlada pa bo o njihovem podaljšanju odločala decembra. S tem bo poskušala nadomestiti izpad koriščenja z naslova rezervacij, opravljenih za čas jesenskih šolskih počitnic, ki pa ob prepovedi prehajanja meja statističnih regij in skorajšnje ustavitve javnega življenja ne bodo mogle biti izkoriščene. Dodajmo, da smo veseli izletniki do danes izkoristili manj kot polovico vseh turističnih bonov.

Še novica iz državnega zbora: poslanci so na 21. redni seji glasovali o kandidatu za ustavnega sodnika, Anžetu Erbežniku, in kandidatki za viceguvernerko Banke Slovenije, Arjani Brezigar Masten. Nobeden od njiju ni dobil zadostne večine glasov za izvolitev.