OFF varnostnikov na javni seji ŠOU
Francoski parlament je sprejel reformo volilnega sistema v Novi Kaledoniji – francoski koloniji v Pacifiku. Na otoškem teritoriju se zato nadaljujejo izgredi, ki so se začeli že med obravnavo zakona. Protestniki in varnostne sile so se tudi obstreljevali. V spopadih s policijo je bilo ranjenih več sto ljudi, med njimi tudi okrog sto policistov, vsaj dva protestnika pa je policija ubila. Uprli so se zaporniki v enem od zaporov v prestolnici Nouméa, množični poskus pobega pa je policiji uspelo zatreti. Oblasti so podaljšale policijsko uro, prepoved prodaje alkohola, prepoved javnih zbiranj in zaprtje mednarodnega letališča. Reforma, ki jo je sprejel parlament v Parizu, podeljuje volilno pravico na provincialnih volitvah vsem prebivalcem Nove Kaledonije, ki tam živijo vsaj 10 let. Prej so imeli volilno pravico v Novi Kaledoniji le prebivalci, ki so na otočju živeli pred letom 1998. Staroselci reformi nasprotujejo, saj bi jih dodatno marginalizirala v razmerju do evropskih priseljencev. Zaradi velikega deleža naseljenskih volivcev so med letoma 1987 in 2021 propadli štirje referendumi o neodvisnosti. Otočje ima 300 tisoč prebivalcev, staroselci ljudstva Kanak predstavljajo 40 odstotkov prebivalstva. Evropejcev je po popisu iz leta 2014 okrog petina, predstavljajo pa tudi večino od nekaj manj kot 10 odstotkov prebivalcev, ki se identificirajo kot Kaledonci. Ostali so priseljenci z drugih pacifiških otokov.
Gruzijski parlament je sprejel zakon o tujih agentih. Zakon od nevladnih organizacij, ki več kot 20 odstotkov sredstev prejmejo iz tujine, zahteva, da se registrirajo kot »organizacije v službi tujih sil«. Pred glasovanjem se je pred parlamentom zbralo 2000 protestnikov, kmalu po glasovanju pa so poskusili vdreti v parlament. Policija je proti protestnikom uporabila solzivec in jih 13 aretirala. Med debato v parlamentu se je nekaj poslancev vladajoče stranke Gruzijske sanje in opozicije tudi steplo. Predsednica države Salome Zurabišvili je prejšnji mesec napovedala veto, če parlament zakon potrdi. V tem primeru mora parlament o zakonu glasovati še enkrat, zato da povozi predsedniški veto, pa zadostuje že navadna večina. Skoraj enak zakon je stranka Gruzijske sanje predlagala že lani, vendar ga je takrat po protestih umaknila.
Dinar na Kosovu ni več plačilno sredstvo. Izteklo se je trimesečno prehodno obdobje, v katerem so bile transakcije z dinarjem še dovoljene, potem ko je centralna banka z odlokom razglasila evro za edino uradno plačilno sredstvo v državi. Zamrznitev odločitve so od kosovske centralne banke zahtevale Združene države, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Italija, a je premier Albin Kurti pristal le na prehodno obdobje. Dinarje uporabljajo predvsem Srbi na severu Kosova, ki prejemajo socialne transferje in nakazila sorodnikov iz Srbije ali pa so zaposleni v paralelnih srbskih institucijah.
Ministrstvo za kulturo je v medresorsko usklajevanje poslalo dopolnjen predlog novega zakona o medijih. V predlogu zakona še vedno ni definiran tretji medijski sektor, ki bi bil ločen od državnih medijev pod političnim vplivom in zasebnih pod kapitalskim. Do prejema denarja iz novih shem državne pomoči sicer ne bi bili več upravičeni mediji pod prevladujočim vplivom politične stranke in mediji, ki jim je bila v zadnjih dveh letih izrečena globa glede kršenja delavskih pravic ali sovražnega govora. Omejitve financiranja za medije pod vplivom političnih strank pa niso opredeljene v 30. členu, ki govori o lokalnih in regionalnih medijih posebnega pomena. Ti so večinoma pod vplivom občinskih oblasti ali lokalnih podjetnikov.
Na vsaj 34 od 58 upravnih enot so zaposleni začeli stavko, ki bo veljala vse dni v tednu, vztrajati pa nameravajo do izpolnitve zahtev. Stavke na upravnih enotah se vrstijo devet tednov, v tem času se jim je pridružilo 41 upravnih enot, a so bile doslej omejene na srede. Ministrstvo za javno upravo je po napovedi zaostritve stavke prejšnji teden načelnikom upravnih enot poslalo razširjen seznam nujnih nalog, ki jih morajo upravne enote opravljati tudi med stavko. Predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk je seznam označil za de facto prepoved stavke, saj gre po njegovih besedah za prepis skoraj vseh rednih nalog upravnih enot. Stavkajoči od ministrstva zahtevajo povišanje plač vsem zaposlenim na upravnih enotah za sedem plačnih razredov, izenačitev nazivov z nazivi na ministrstvih in zaposlitev dodatnega kadra.
Amnesty International Slovenija, Mirovni inštitut in Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov so predstavili predlog spremembe zakona o urejanju statusa izbrisanih iz leta 2010. Predlog sprememb zakona je vladi oktobra lani posredovala predsednica Nataša Pirc Musar. Predlog bi omogočil vsakemu, ki so ga birokrati po nasvetu takratnega notranjega ministra Igorja Bavčarja izbrisali iz registra stalnega prebivalstva, da zaprosi za dovoljenje za stalno prebivanje. Namen predlaganega zakona pojasni direktorica Amnesty International Slovenija Nataša Posel.
Na Študentskem Kampusu smo dočakali nadaljevanje 14. redne seje Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, krajše ŠOU. Pred vhodom sejne sobe je okoli 50 študentov, ki so želeli sejo spremljati v živo, pričakala varnostna služba in vsakega identificirala ter mu pregledala nahrbtnik, da v sejno sobo ne bi prinesel kamere. Spomnimo, da se je 14. redna seja nazadnje prekinila zaradi nesklepčnosti. Funkcionarji ŠOU so takrat nasprotovali snemanju seje in snemalno ekipo Radia Študent pozvali, naj preneha s snemanjem, zatem pa je večina koalicijskih poslancev sejo zapustila.
Študentski funkcionarji od lanskega novembra Radiu Študent prepovedujejo video prenos in zvočno snemanje sej, kot razlog pa navajajo umik soglasja za snemanje nekaterih koalicijskih poslancev. Na včerajšnji seji so prvič začeli tudi fizično omejevati javnost sej. Na vhodu, kjer sicer ni bilo javno vidnega reda varovanja, kot to predvideva zakon o zasebnem varovanju, sta študente pričakala dva varnostnika. Vsakemu sta pretipala torbo in prepovedala vnos kamer. Sejna soba je bila razmejena z opozorilnim trakom, za katerega so posedli študente obiskovalce.
Po nepojasnjenem umiku prve točke dnevnega reda – volitev podpredsednika ŠOU – je bila osrednja točka seje obravnava revizijskega poročila učinkovitosti poslovanja ŠOU. Poročilo je konec lanskega decembra izdalo računsko sodišče. Poleg vprašanj opozicije o neustrezni nabavi elektrike, nepravilnem prikazu prihodkov in odhodkov ŠOU na Ajpesu ter znižanju najemnin nekaterim najemnikom, povezanim s funkcionarji ŠOU, so opozicijski poslanci direktorja Andreja Klasinca vprašali tudi, ali je študentom že vrnil nezakonito izplačan dodatek za delovno uspešnost.
Kot je ugotovilo računsko sodišče, je novela zakona o skupnosti študentov omejila plačo direktorja ŠOU na dvakratnik povprečne bruto plače. Klasinc si je plačo omejil, vendar je z dodatkom za delovno uspešnost v višini dobrih 12 tisoč evrov letno [za polovico leta] presegel zakonito višino. Z dodatkom je dosegel dobrih pet tisoč evrov bruto na mesec, toliko kot je prejemal pred uveljavitvijo zakona. Klasinc denarja nikoli ni vrnil, je pa odgovoril, da zakon o gospodarskih družbah ščiti vse, »od prvega do zadnjega« in da, citiramo: »Ne bi imel obraza, da bi prišel pred vas. Niti za en evro, praktično, ni bil ŠOU oškodovan glede moje plače«. O podrobnejši vsebini seje bo poročala univerzitetna redakcija v oddaji 5 minut za boljši ŠOU.
OFF je pripravil Matej, s kampusa je poročala Urška.
Foto: MM
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj